Sankcije za neupoštevanje nove »cookie« zakonodaje

15. junij je bil rok, do katerega so morali vsi lastniki in upravljavci spletnih strani, ki uporabljajo piškotke (cookieje), svojo stran okrasiti z okenčkom, ki obiskovalca spletne strani pozove, da se mora strinjati, da se na njegovo napravo naložijo piškotki.

Tisti, ki tega niso storili, lahko pričakujejo obisk informacijske pooblaščenke, ki nadzoruje implementacijo nove »cookie« zakonodaje v praksi.

Sankcije za kršitev določbe iz 157. člena Zakona o elektronskih komunikacijah RS (ZEKom-1), ki ureja t. i. »cookie« zakonodajo, določa 235. člen že omenjenega ZEKom-1, in so naslednje:

  1. od 1.000 do 20.000 evrov globe za gospodarske družbe, ki se po Zakonu o gospodarskih družbah RS (ZGD-1) štejejo za srednjo ali veliko gospodarsko družbo;
  2. od 200 do 1.000 evrov za pravno osebo, ki se ne šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo po ZGD-1, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost;
  3. od 100 do 500 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika.

Primož Bratanič, s portala slo-tech.com, je raziskal, kako so se na novo »cookie« zakonodajo pripravile spletne strani pomembnih slovenskih institucij, za katere meni, da naj bi bile vsem (nam) za zgled. To so Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče in Uradni list.

Za spletno stran Državnega zbora je ugotovil, da ta takoj ob obisku postreže s štirimi piškotki, katerih namen ni pojasnjen, niti obiskovalec o njih ni obveščen, kaj šele, da bi za njihovo namestitev podal soglasje. Temu dodaja, da na njihovi spletni strani ni mogoče najti niti osnovne politike zasebnosti.

Podobno situacijo kot spletna stran Državnega zbora ima spletna stran Državnega sveta, za katero pravi Bratanič, da ima težave z izklopom privzetih sejnih piškotkov, osnovne namestitve PHP-ja. Tudi v tem primeru namen ni pojasnjen, obvestila ni, soglasja pa prav tako ne.

Sledi analiza spletne strani Ustavnega sodišča, ki po mnenju Brataniča sprememb zakona ravno tako ne priznava. Za njihovo spletno stran pravi, da obiskovalca ob obisku počasti s privzetim PHP sejnim piškotkom ter z Google Analytics piškotki. Zaradi tega sklene, da tudi spletna stran Ustavnega sodišča ne čuti potrebe po pojasnjevanju, obveščanju ali morda celo pridobivanju soglasja.

Za konec je preveril še situacijo na spletni strani Uradnega lista, kjer je opazil, da so njeni upravljavci pokazali nekaj interesa po skladnosti z novo zakonodajo. Njihova spletna stran obiskovalca ob obisku strani počasti s piškotkom “i=OPT+OUT” ter privzetim PHP sejnim piškotkom PHPSESSID, za katerega v svoji politiki zasebnosti trdijo, da ga uporabljajo za “začasno shranjevanje podatkov o prijavljenem uporabniku”.

Kaj vse bo ob upoštevanju nove »cookie« zakonodaje spremenilo, izboljšalo in poslabšalo, pa bo pokazal čas (in seveda informacijska pooblaščenka).

Vir: Zakon o elektronskih komunikacijah; Uradni list RS, št. 109/2012 in slo-tech.com

Oznake:, ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje