Slovence skrbi, kaj drugi o njih objavljajo v družabnih medijih

Avtor Borut Borštnik — 29.06.2010
Komentiraj!
Nekaj več kot polovico (58 %) slovenskih uporabnikov spletnih družabnih omrežij skrbi, da bi drugi o njih objavljali podatke, slike in posnetke, za katere ne želijo, da pridejo v javnost.
Slovence skrbi, kaj drugi o njih objavljajo v družabnih medijih

Slovence skrbi kaj se dogaja z njihovimi profili na Facebooku (vir slike: Arjanto).

Skoraj petini (17 %) uporabnikov se je že zgodilo, da je njihov bližnji izrabil njihovo zaupanje in na svojem profilu objavil informacije, za katere niso želeli, da bi bile javno objavljene, med mladimi med 10 in 20 let se je to zgodilo skoraj četrtini (23 %). Tako so pokazali izsledki raziskave slovenske točke osveščanja o varni rabi interneta SAFE-SI, ki jo je pripravila v sodelovanju s podjetjem iPROM.

V Sloveniji skoraj 60 odstotkov uporabnikov spleta (59 %) uporablja spletna družabna omrežja. V primerjavi s podobno raziskavo opravljeno lani se je uporaba spletnih socialnih omrežij skoraj podvojila (v 2009 – 35 %). Omrežja so pričakovano najbolj priljubljena med mladimi: v starostni skupini 16 do 20 let je 77 odstotkov takih, ki so vključeni vanje, med anketiranimi v starosti med 21 in 25 let pa 74 odstotkov. S starostjo uporaba spletnih omrežij upada. Zato pa ima v družabnih omrežjih svoje profile ustvarjene tudi dve tretjini (66 %) otrok med 10. in 15. letom starosti.

 

Petina Slovencev deli svoje geslo

Gesla za dostop do profila v socialnem omrežju ne bi smeli zaupati nikomur, tudi najbližjim ne. Če geslo zaupamo neki osebi, nam ta lahko ukrade identiteto in v našem imenu počne, kar želi. Več kot petina (22 %) slovenskih uporabnikov socialnih omrežij geslo za dostop do svojega profila deli še z eno ali več osebami. Najpogosteje s sorodniki, partnerji in najboljšimi prijatelji.

 safe.si

Tretjina v svojo mrežo prijateljev dodaja popolne neznance

Svoj profil in s tem vpogled v svoje življenje je pametno zaščititi z nastavitvami zasebnosti, ki jih ponuja socialno omrežje. Najbolj zasebne informacije ter kontaktne podatke je dobro omejiti tako, da jih lahko vidijo le naši prijatelji in ne tudi prijatelji naših prijateljev ali celo vsi uporabniki omrežja, interneta. Raziskava je sicer pokazala, da je med Slovenci več (37 %) takih uporabnikov, ki jih ne skrbi, da bi kdo zlorabil njihove podatke na profilu, kot takih, ki jih to skrbi (29 %). Kljub temu ima večina (71 %) svoj profil viden samo prijateljem, 14 odstotkov ima profil odprt vsem uporabnikom socialnega omrežja, 13 odstotkov pa vsem uporabnikom interneta.

Pri objavi svojih kontaktnih podatkov smo Slovenci precej previdni: le 7 odstotkov vprašanih ima svoj naslov bivanja objavljen tako, da ga lahko vidijo vsi, 17 odstotkov ga ima objavljenega le za prijatelje, ostali pa imajo ta podatek skrit. Podobno je s številko telefona in MSN kontaktom. Svoj e-poštni naslov javno objavlja nekoliko več uporabnikov (15 %), s prijatelji ga deli 47 odstotkov, skritega ima le dobra četrtina uporabnikov.

Podatki, ki jih najbolj odprto delimo z vsemi, so ime, priimek, spol in prikazna fotografija. Ostale slike na profilu z vsemi deli 14 odstotkov uporabnikov, večina (67 %) pa dovoli ogled slik le prijateljem. Ob tem ne gre zanemariti podatka, da ima kar 32 odstotkov uporabnikov družabnih omrežij med prijatelje dodane tudi popolne neznance.

 

(Ne)previdnost pri objavi spotakljivih fotografij

Priporočljivo je, da v spletnih socialnih omrežjih ne objavljamo slik, posnetkov, ki bi nam lahko v prihodnosti škodile (npr. pri iskanju zaposlitve). Podatki kažejo, da je 29 odstotkov uporabnikov v socialnem omrežju objavilo fotografijo ali videoposnetek sebe ali koga drugega ob pitju alkohola, 13 odstotkov sliko v provokativni pozi, 9 odstotkov pa  razgaljene slike.

Objavljanje slik v provokativni pozi je najbolj popularno v starostni skupini od 10-15 let in nato s starostjo upada. Zanimive razlike se pokažejo tudi med spoloma. Med puncami med 10 in 15 let je kar 42 odstotkov takih, ki so objavile sliko v provokativni pozi, medtem ko je med fanti takih le 24 odstotkov. Med 16 in 20 letniki se spola izenačita.  Med starejšimi od 21 let pa moški celo občutno pogosteje objavljajo tovrstne slike. Pri objavljanju razgaljenih fotografij je podobno. Največ takih slik objavljajo 10- do 15-letniki, s starostjo je tega vse manj. Razgaljene fotografije v vseh starostnih skupinah raje objavljajo moški.

Slike sebe ali drugih pri pitju alkohola in kajenju objavlja več kot polovica (53 %) mladih med 21 in 25 let, sledijo 16- do 20- letniki (37 %). Take fotografije objavlja tudi približno petina 10- do 15-letnikov (19 %), in sicer v precej večji meri dekleta (26%) kot fantje (12 %). V vseh ostalih starostnih skupinah pa so manj previdni pri objavljanju takih fotografij moški.

Kar 77 odstotkov uporabnikov socialnih omrežjih pravi, da niso nikoli objavili slike drugih ne da bi prej pridobili njihovo dovoljenje za objavo. Obenem pa se je kar 70 odstotkom vprašanih zgodilo, da so drugi brez njihovega dovoljenja objavili njihovo fotografijo. Od tega se 37 odstotkom vprašanih to zdi čisto sprejemljivo, čeprav je v resnici po naši zakonodaji kaznivo.

 

Neuporabniki družabnih omrežij se raje družijo v živo

Med tistimi, ki spletnih socialnih omrežij ne uporabljajo, so najpogostejši vzroki za nevključitev v omrežje, da se ne želijo dati na ogled vsem in da se raje s svojimi prijatelji srečujejo in družijo v živo (skoraj polovica neuporabnikov). Kot ostali vzroki si sledijo nezanimanje (38 %), skrb, da bi njihovi osebni podatki prišli v napačne roke (31 %), negativni vidiki, o katerih so slišali in se jim želijo izogniti (22 %) ter pomanjkanje časa (17 %).

Raziskava o uporabi spletnih skupnosti med uporabniki interneta v Sloveniji je potekala v februarju in marcu 2010 s spletno anketo v orodju 1ka, na katero je odgovorilo 1162 uporabnikov interneta. Rezultati se nanašajo na slovensko populacijo uporabnikov interneta, ki se odzivajo na spletna vabila k anketam. Raziskava je bila pripravljena v okviru projekta SAFE-SI s strani Fakultete za družbene vede v sodelovanju s spletno medijsko agencijo iPROM.

 

Vir: SAFE.si

XR06 - single static MP coworking
shranjeno pod:
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!