Slovenci med polfinalisti na Evropskem tekmovanju socialnih inovacij

Avtor Mojca Jagodic — 08.09.2015
Komentiraj!
Inštitut InTerCeR je te dni na Akademiji socialnih inovacij na Dunaju, kjer člani ekipe pilijo projekt Souporaba kmetijskih zemljišč, s katerim so se uvrstili med 30 polfinalistov Evropskega tekmovanja socialnih inovacij.
Slovenci med polfinalisti na Evropskem tekmovanju socialnih inovacij

Souporaba kmetijskih zemljišč spodbuja medgeneracijsko sodelovanje (Vir slike: Inštitut InTerCeR)

Evropski natečaj za najboljše socialne inovacije organizira Evropska komisija, pri čemer je cilj natečaja podpirati ustvarjalne in konkretne ideje, ki lahko spremenijo način delovanja evropskih gospodarstev in družb ter njihovega medsebojnega delovanja. V sklop letošnje teme "novi načini rasti" spadajo projekti, ki prinašajo finančno vrednost ter socialni napredek za državljane, podjetja in vlade. Tri zmagovalne ideje bodo prejele po 50 tisoč evrov nagrade, namenjene preoblikovanju zamisli v konkretne projekte.

Med 30 polfinalistov tekmovanja se je letos uspelo uvrstiti Inštitutu za trajnostni razvoj in celostne rešitve (InTerCeR), in sicer s projektom Souporaba kmetijskih zemljišč. Kot so zapisali v ekipi InTerCeR, so sodniki izbrali prijave z največjim potencialom za večjo rast in ohranjanje finančne vrednosti, kot tudi zagotovitev socialnega napredka za državljane, vlade in podjetja.

»V mestih imamo brezposelne ljudi in ljudi, ki imajo službo, vendar jim plača, ki jo prejemajo, ne omogoča dostojnega preživetja. Hrana predstavlja veliko finančno breme za njihova gospodinjstva, zato bi radi imeli vrt ali kmetijsko zemljišče, kjer bi si pridelovali lastno hrano.«

Souporaba kmetijskih zemljišč spodbuja medgeneracijsko sodelovanje

Prav na te probleme odgovarja njihov projekt Souporaba kmetijskih zemljišč, pri čemer želijo povezati ostarele lastnike manjših kmetij z ljudmi, ki bi si radi pridelali lastno hrano za izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja udeležencev. Namen projekta je reševati več problemov hkrati na način, ki ne zahteva velikih finančnih vlaganj in omogočiti izboljšanje socialnega položaja ogroženim skupinam v mestu in na podeželju na principu sodelovanja in skupne uporabe naravnih virov – kmetijskih zemljišč. »V mestih imamo brezposelne ljudi in ljudi, ki imajo službo, vendar jim plača, ki jo prejemajo, ne omogoča dostojnega preživetja. Hrana predstavlja veliko finančno breme za njihova gospodinjstva, zato bi radi imeli vrt ali kmetijsko zemljišče, kjer bi si pridelovali lastno hrano. Lahko delajo vendar nimajo zemlje, mnogi tudi nimajo znanja o pridelavi lastne hrane,« razlaga Iztok Erjavec iz ekipe.

Na drugi strani so na podeželju ostareli lastniki kmetij, ki zaradi starosti ne morejo več delati. Zemlja je neobdelana, dodatnega zaslužka, ki bi ga lahko dobili od prodaje pridelkov ni, in kmečke pokojnine so majhne, kar pomeni socialno ogroženost. Ostali so sami na zemlji. Imajo znanje starejših generacij o tradicionalnem mnogonamenskem kmetijstvu.

Rešitev je torej na dlani – pripeljati socialno ogrožene ljudi iz mest do teh ostarelih lastnikov kmetij, da si skupaj pridelujejo hrano. »Princip je učenje z delom in od tega dela imajo tudi korist za sebe – hrana, ki si jo med seboj razdelijo,« poudari Erjavec.

Na Inštitutu se pogumno spopadajo z izzivi. Eden izmed njih bo zagotovo medgeneracijsko sodelovanje – kako namreč ostarele lastnike prepričati, da dajo zemljo v uporabo drugim? Erjavec na to pozitivno odgovarja, da morajo ljudje sami prepoznati, kaj pomeni takšno sodelovanje za njih in njihovo socialno stanje. »Ne moremo prisiliti ljudi, da gredo v takšna sodelovanja, lahko jih samo usmerimo v sodelovanje in jim pomagamo pri njihovem delu s pravnim urejevanjem takšnega sodelovanja, našim znanjem in izkušnjami, ki smo jih nabrali med našim delom na projektu.«

Vir: Inštitut InTerCeR

Poslovni model temelji na integralni ekonomiji

Ekipo sestavljajo trije člani inštituta z naravoslovno in pedagoško-andragoško izobrazbo, ki so v ideji prepoznali potencial in pomen za družbo in okolje: Klemen Bizjak, magister okoljskih znanosti, Iztok Erjavec, univerzitetni diplomirani biolog, oba sta soustanovitelja Inštituta InTerCeR, ter Martina Gopurn, pofesorica kemije in proizvodno-tehnično vzgoje.

Sam poslovni model in razvoj ideje v ekipi razvijajo na pricipu integralne ekonomije, ki jo je v Slovenijo pripeljala dr. Darja Piciga. Storitve InTerCeRa bodo najprej namenjene udeležencem povezav, ki si bodo z medgeneracijskim sodelovanjem izboljšali ekonomsko in socialno stanje. »Udeležence bomo usposobili za pridelavo lastne hrane in jih učili drugih znanj in spretnosti, ki so jih poznale starejše generacije. S tem bomo povečali površino obdelanih zemljišč, povečali stopnjo samooskrbe z lokalno ekološko hrano, tako zmanjšali emisije CO2, zmanjšali brezposelnost in izboljšali psihofizično stanje udeležencev. Hkrati bomo ohranjali naravo, podpirali lokalno okolje in socialno ogrožene ljudi.«

Storitve bodo tako ustvarjale produkte, ki ne bodo samo pridelki iz ekološkega kmetovanja, ampak tudi izdelki domače obrti in ostali izdelki, ko so jim nekoč izdelovali na kmetijah za potrebe samozadostnosti in dodatnega zaslužka. Prodaja pridelkov in izdelkov, ki jih proizvaja tradicionalno mnogonamensko kmetijstvo, se bo izvajala preko socialnega podjetja z lastno eko-socialno blagovno znamko. »Eko-socialna blagovna znamka bo omogočila večjo prepoznavnost našega dela in nagovarjala bo kupce, da nakupom neposredno pripomorejo k rešitvi socialnega in ekološkega oz. lokalnega problema in hkrati podpirajo širšo lokalno ekonomijo.«

Člani projekta, ki se sicer borijo za 50 tisoč evrov denarne spodbude, so trenutno na usposabljanju na Akademiji socialnih inovacij na Dunaju v Magdas hotelu. Hotel je bil finalist prvega temovanja socialnih inovacij v letu 2013 in zagotavlja zaposlitvene priložnosti za begunce in prosilce za azil v Avstriji. Bistvo Evropskega tekmovanja socialnih inovacij namreč niso samo nagrade, pač pa tudi zagotavljanje podpore mentorjev, možnosti za mreženje in prepoznavnost perspektivnih idej.

Tudi sicer so na inštitutu precej aktivni, med bodočimi projekti napovedujejo Nyeleni Slovenija forum za prehransko neodvisnost Slovenije, ki bo deloval po vzgledu drugih Nyeleni forumov v Evropi in v svetu. Želijo si namreč, da se Slovenija vključi v mednarodno gibanje za prehransko suverenost, ki se je začelo leta 2007 v Maliju in se je poimenovalo po kmetovalki Nyeleni. Hkrati sodelujejo pri Državljanski pobudi za polnovredno življenje v mednarodno ugledni skupnosti Slovenije – Integralna zelena Slovenija, s slovenskimi občinami pa sodelujejo pri razvijanju trajnostnih strategij.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!