Socialno podjetništvo ni »lažje« podjetništvo

»Socialna podjetja se tako kot klasična podjetja soočajo s težavnim vstopom na trg. Potrebujejo osveščene kupce oziroma uporabnike, ki pa jih je na srečo vse več,« pravi Žuraj, ki obenem dodaja, da je potrebno tudi znanje s področja oblikovanja produktov in trženja. V Javnem zavodu Cene Štupar opažajo tudi, da na terenu pogosto prihaja do pomanjkanja zagonskih investicij, poleg tega pa za klasične investitorje socialno podjetništvo pogosto ni zanimivo, saj načeloma ne ustvarjajo velikih dobičkov v finančnem smislu. Zato je vstop na trg zelo težak.

Obetavne obljube s strani države

V ta namen se mora podporno podjetniško okolje bolj povezati in postaviti lokalne podporne točke po celotni državi. »Država naj bi med drugim poskrbela tudi za investicije in zagonski kapital. Za enkrat so obljube kar obetajoče,« pravi sogovornik.

Socialno podjetniške iniciative Javni zavod Cene Štupar podpira tako, da jih vključijo v njihov izobraževalni program Ferfl, torej startup vikend in šolo podjetništva z družbenim učinkom. Ravno pred kratkim se je zaključil Ferflov Startup vikend, del brezplačnega Programa spodbujanja podjetništva z družbenim učinkom Ferfl.

14 ekip predstavljajo ideje s področja nabiralništva in zeliščarstva

Skupine, velike od 3 do 7 ljudi, so se prvi dan vikenda oblikovale pod mentorstvom – tokrat so oblikovali kar 14 ekip, in sicer s področja nabiralništva in zeliščarstva. Ekipe so nato izbrale idejo, na kateri so delali skozi vikend. »Ideje so bile različne, od majhnih mobilnih zeliščnih vrtov, naravnih energijski pijač, zeliščnih izdelkov za domače živali do protokolarnega darila, sestavljenega iz naravnih slovenskih izdelkov,« pravi Žuraj.

»Ekipa, ki je nastopila z idejo Zeliščna lizika (zdravilna lizika za otroke kot nadomestek za tablete in ostala zdravila, op.a.), se je odlično pripravila na predstavitev. V treh minutah so predstavili idejo, poslovni načrt in družbeni učinek ideje, ter tako prepričali komisijo, da jim je dodelila največ točk,« razloži sogovornik. Drugo mesto je osvojila ekipa z idejo Naravna barva za pirhe, ki je izdelana v prahu, in sicer iz zelišč in zelenjave. Tretje mesto je zasedla ekipa Pet čebelic in en trot z idejo o pridelavi medu s sokom rdeče pese, četrto pa ekipa Neskončen.si. Ta se je predstavila z idejo o naravnem orehovem olju za sončenje kot nadomestek za kreme za sončenje z umetnimi dodatki.

Vsaj 69 socialnih podjetjih

Iniciativam ponudijo tudi osnovno infrastrukturo, ki je potrebna za zagon socialnega podjetij. In sicer v D Placu na Dunajski cesti v Ljubljani. Danes je v Sloveniji uradno registriranih 69 socialnih podjetjih. Vendar, kot pravi Žuraj, je tovrstnih podjetjih veliko več, vendar se še niso registrirala skladno z Zakonom o socialnem podjetništvu.

Na sliki udeleženci Ferflovega startup vikenda (Vir slike: Javni zavod Cene Štupar)

Pet ljudskih univerz združilo moči

Program spodbujanja podjetništva z družbenim učinkom ima štiri sklope. Natečaj podjetništva z družbenim učinkom, Startup vikend podjetništva z družbenim učinkom, Šolo podjetništva z družbenim učinkom ter Socialno podjetniški inkubator. Prva dva sta namenjena vsem zainteresiranim, druga dva pa le zmagovalnim ekipam. Zaradi velikih potreb ga letos spomladi izvajajo prvič tudi v lokalnih okoljih. Pri tem pa je kar pet ljudskih univerz združilo moči in pripravilo program še na Gorenjskem, Savinjskem in v Postojni.

Nekatere države so v veliki prednosti pred Slovenijo

In kakšna je razlika med slovenskim in tujim socialnim podjetništvom? »Odvisno, kam v tujino pogledaš. Države, ki že dolga leta sistematično razvijajo in podpirajo področje socialne ekonomije, so seveda v veliki prednosti pred Slovenijo.« A kot pravi Žuraj, Slovenija po številu zaposlenih na področju socialne ekonomije v primerjavi z zahodnim svetom izredno zaostaja. »Vendar se zadeve spreminjajo na bolje,« je optimističen.

Razvija se medgeneracijsko sodelovanje, turizem in trajnostni razvoj

V zadnjih letih na tem področju prednjačita dve panogi. Ponovna uporaba različnih predmetov, kot je pohištvo, tekstil, gospodinjski aparati in pridelava ter predelava hrane ter rastlin. Opažajo pa razvoj panog na področju medgeneracijskega sodelovanja, turizma in trajnostnega razvoja.

Potrebujemo več domišljije!

Žuraj ocenjuje, da je prihodnost socialnega podjetništva svetla. Kot lahko vidimo, pravi, nam zgolj tehnološki razvoj ne prinaša takšnega zadovoljstva, kot bi si želeli. Ljudje so kljub silovitemu razvoju znanosti »vse bolj nesrečni in izčrpani«. Zato meni, da je treba prekiniti paradigmo vse bolj pametnih telefonov in vse bolj neumnih ljudi. »Kot pravi naravovarstvenik Anton Komat: Ne potrebujemo več znanja in tehnologije. Tega je že dovolj. Potrebujemo več domišljije.« Žuraj meni, da ravno socialno podjetništvo ponuja tovrstne rešitve.

Ljudje mislijo, da bo to podjetništvo država podprla z izdatnimi nepovratnimi sredstvi

Kaj svetuje tistim, ki se podajajo v socialno podjetništvo? »Svetujemo, da naj ne nasedajo besedi `socialno`. Pogosto namreč opažamo, da ta beseda zaveda ljudi v smislu, da gre za lažje podjetništvo. Ki ga bo država podprla z izdatnimi nepovratnimi sredstvi. Žal, ali na srečo, nič od tega ne drži.« Zato svetuje, da se v socialno podjetništvo podate, če v sebi resnično čutite, da naš svet potrebuje radikalne spremembe. K temu pa želite prispevati tudi sami.