Spremembe, ki jih prinaša mala davčna reforma

Avtor Mojca Vincek — 23.09.2016
Komentiraj!
Vlada je potrdila predlog sprememb. Do konca letošnjega leta naj bi bila sprejeta tako imenovana »mala davčna reforma«, ki vnaša spremembe v tri zakone: Zakon o dohodnini, Zakon o dohodku pravnih oseb in Zakon o davčnem postopku.
Spremembe, ki jih prinaša mala davčna reforma

Spremembe, ki jih prinaša mala davčna reforma (Vir slike: Pixabay.com)

Največ prahu dvigujeta predloga Zakona o dohodnini in Zakona o dohodku pravnih oseb, s katerima se ne strinjajo tako gospodarstveniki kot sindikati. Spremembe naj bi začele veljati s 01.01.2017.

Kaj nam reforma v predlagani obliki dejansko prinaša?

Zakon o dohodnini

Namen sprememb je zmanjšanje davčne obremenitve dohodkov iz dela, kar pri obračunu plače vpliva le na povišanje neto izplačil, ne pa tudi na zmanjšanje stroškov dela za delodajalca.

Spremenila se bo dohodninska lestvica

Spreminja se dohodninska lestvica, ki predvideva nov dohodninski razred. Poleg tega se zmanjšujejo davčne stopnje v tretjem in četrtem razredu.

Dohodninska lestvica 2016:

R

Če znaša neto letna davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

 

Nad

Do

 

 

1

 

8.021,34

 

16%

2

8.021,34

20.400,00

1.283,41

+ 27 % nad 8.021,34

3

20.400,00

70.907,20

4.625,65

+ 41 % nad 20.400,00

4

70.907,20

 

25.333,60

+ 50 % nad 70.907,20

Predlog nove dohodninske lestvice:

R

Če znaša neto letna davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

 

Nad

Do

 

 

1

 

8.021,34

 

0,16

2

8.021,34

20.400,00

1.283,41

+ 27 % nad 8.021,34

3

20.400,00

48.000,00

4.625,65

+ 34 % nad 20.400,00

4

48.000,00

70.907,20

14.009,65

+ 39 % nad 48.000,00

5

70.907,20

 

22.943,46

+ 50 % nad 70.907,20

Glavni razlog sprememb je razbremenitev dela z visoko dodano vrednostjo in ohranjanje konkurenčnosti na trgu, predvsem pa usposobljen in produktiven kader zadržati pred begom v tujino. Dodaten dohodninski razred in znižanje stopenj dohodnine bo vplival na neto izplačilo pri zaposlenih, ki prejemajo med cca 2.000 in 4.000 evri neto plače.

Predlog tako prinaša spremembo na strani delavca ne pa tudi delodajalca, saj strošek plače zaposlenih ostane enak dosedanjemu.

Povečal se bo prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave

Druga sprememba Zakona o dohodnini je povečanje dohodkovnega praga za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave, ki se zviša iz sedanjih 10.866,37 na 11.166.37 evra.

Sprememba praga upravičenosti do dodatne splošne olajšave bo vplivala predvsem na tiste zaposlene z minimalnimi dohodki, ki dobivajo dodatke za nočno delo, delo v nedeljo in praznikih.

Ti dodatki se po spremembi zakonodaje o minimalni plači, septembra 2015, ne vštevajo več v minimalno plačo.

Sprememba se obeta tudi pri izplačilih plače za delovno uspešnost, božičnico in 13. plačo. Pod pogojem, da bo izplačana vsem zaposlenim, kriteriji za izplačilo pa bodo navedeni v internem aktu podjetja, oziroma bodo v skladu s kolektivno pogodbo, bo izplačilo oproščeno dohodnine do višine 70% povprečne plače. Še naprej pa se bodo v celoti obračunali prispevki za socialno varnost.

Zakon o dohodku pravnih oseb

Z novim letom je predviden dvig stopnje davka od dohodka pravnih oseb iz 17% na 19%, s čimer naj bi nadomestili izpad prihodkov v proračun iz naslova dohodnine.

Medtem ko se ukinjajo olajšave za donacije političnim strankam, se na drugi strani povečujejo spodbude delodajalcev glede promocije zdravja na delovnem mestu. Izobraževanje in usposabljanje, ki ga delodajalec zagotovi vsem zaposlenim v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu, se po novem ne bo štelo za boniteto.

Zakon o davčnem postopku

Glavni cilj sprememb je poenostavitev postopkov pobiranja davkov in zmanjšanje administrativnih ovir pri zavezancih.

Obračun prispevkov za socialno varnost bo po novem predizpolnjen

Pomembna novost iz predloga novele Zakona o davčnem postopku, je predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost. Gre za poenostavitev izpolnjevanja davčnih obveznosti za samozaposlene, poslovodne osebe in kmete, ki so obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, davčnim zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, in ostalim prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje, za katere FURS razpolaga s podatki za določitev zavarovalne osnove. Za vse, ki se bodo vključili v sistem predizpolnjenih obračunov prispevkov za socialno varnost, bo obvezna uporaba eDavkov.

Spremembe bodo pri plačilih davčnih obveznosti

Druga sprememba je zamik roka za plačilo davkov in prispevkov iz naslova plač in drugih prejemkov za pet dni.

Spremeni se tudi višina zamudnih obresti pri plačilih davčnih obveznosti. Za zamudo plačila ostane stopnja nespremenjena (9%), medtem ko se spremeni višina obresti pri plačilu na odlog, oziroma obročno plačilo na 2%, v primeru samoprijave na 3%, po odločbi, ki jo izda davčni organ v postopku davčnega nadzora, na 7%.

Uvaja se novost: predložitev davčnega obračuna znotraj davčnega inšpekcijskega nadzora, višina obresti znaša 5%.

Spremenijo se tudi določbe, ki govorijo o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Po novem za razširitev obdobja inšpekcijskega pregleda davčnemu organu ne bo potrebno izdati sklepa. Ukinja se pisna seznanitev davčnega zavezanca z rezultatom davčnega inšpekcijskega nadzora davčnega organa pred sestavo zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru.

Pripravila: Mojca Vincek, Kleos, računovodske storitve d.o.o.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice