Spremembe na trgu dela v letu 2013

Avtor Nejc Setnikar — 18.03.2013
Komentiraj!
Državni zbor je 5. marca 2013 brez glasu proti sprejel reformo trga dela, ki jo sestavlja zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) in novelo zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju novela A ZUTD).
Spremembe na trgu dela v letu 2013

Spremembe na trgu dela v letu 2013 (Vir slike: sxc.hu)

Ključna cilja nove reforme trga dela sta predvsem zmanjšanje dualizma oziroma segmentacije ter povečanje prožnosti (fleksibilnosti) na trgu dela.

ZDR-1 skrajšuje rok za prijavo delavca na prosto delovno mesto, in sicer s petih na tri dni, medtem ko obveznost objave prostega dela ostaja. Po novem je neizbranemu kandidatu obvestilo o neizbiri možno posredovati po elektronski poti.

Novi zakon o delovnih razmerjih poenostavlja ureditev izvedbe zagovora pred odpovedjo delovnega razmerja, opušča pa tudi zakonsko predpisano pisno obliko vabila na zagovor. Tudi to vabilo se lahko sedaj pošlje po elektronski poti.

Pri poslovnem razlogu se opušča obveznost predhodnega obveščanja delavcev o nameravani odpovedi. V postopkih odpovedi iz razloga nesposobnosti in poslovnega razloga delodajalcu ne bo več potrebno delavcu ponuditi drugega ustreznega delovnega mesta (prerazporeditev delavca). V vseh primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi se poenostavlja zakonska opredelitev obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Priporočamo: Katere zakone mora poznati podjetnik?

Najdaljši odpovedni rok pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti se s 120 skrajšuje na 60 dni. Daljši odpovedni rok (80 dni) velja le v primeru, ko je delavec pri delodajalcu izpolnil 25 let zaposlitve in v kolikor ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok (vendar ne krajši kot 60 dni). Za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga se odpovedni rok skrajšuje z enega meseca na 15 dni.

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti pripada delavcu odpravnina v višini 1/5 osnove za zaposlitev od enega do desetih let, 1/4 osnove za zaposlitev od deset do dvajset let, 1/3 osnove za več kot dvajset let zaposlitve pri delodajalcu.

Po novem se pravila vročanja določajo v ZDR-1. Pravila vročanja v ZDR-1 se omejujejo le na vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi pogodbenim strankam. Še vedno obstaja pravilo vročanja odpovedi v prostorih delodajalca. Če to ni možno, se odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča s priporočeno pošiljko s povratnico, v posebej določenih primerih pa se vročitev lahko opravi tudi z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu.

Z reformo trga dela je omogočeno vključevanje delavcev v ustrezne ukrepe na trgu dela že v času odpovednega roka. To pomeni, da mora delodajalec delavcu omogočiti odsotnost z dela najmanj en dan na teden, da se v času odpovednega roka odziva na pozive ZRSZ glede informiranja in usposabljanja ter udeležuje morebitnih zaposlitvenih razgovorov. Ta zakonska določba naj bi skupaj z dolžnostjo delodajalca, da že ob začetku teka odpovednega roka obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi (če mu ne ponudi druge ustrezne zaposlitve), in dolžnostjo prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve omogočila takojšnje vključevanje delavcev (že v času odpovednega roka) v aktivnosti, ki jim lahko omogočijo zaposlitev, pridobivanje novih znanj in kompetenc, ki so za delodajalce bolj zanimive.

Zvišuje se starost delavcev, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo pred odpovedjo. Posebno varstvo pred odpovedjo uživajo delavci, ki izpolnjujejo pogoj starosti 58 let (prej 55 let). S tem ciljem povečanje možnosti zaposlitve starejših delavcev varstvo pred odpovedjo ni zagotovljeno delavcem, ki ob sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi že izpolnjujejo pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Novi zakon omejuje čas dojenja, ki upravičuje delavko do posebnega varstva pred odpovedjo do enega leta otrokove starosti.

ZDR-1 daje delodajalcu možnost, da že v času trajanja poskusnega dela (in ne le ob poteku) redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela s sedemdnevnim odpovednim rokom.

Novost ZDR-1 predstavlja možnost, da lahko tudi edini lastnik enoosebne družbe sklene pogodbo o zaposlitvi (zaradi vključitve v sistem socialnih zavarovanj).

Z ZDR-1 se podrobneje ureja možnost, ko se delavcem lahko v času trajanja delovnega razmerja naloži tudi opravljanje drugega dela. Zakon določa primere (z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa) in pogoje (ustreznost drugega dela, časovna omejitev na tri mesece, zadržanje ugodnejšega plačila za delo), ko je takšno obveznost možno pisno odrediti delavcu.

ZDR-1 na novo določa možnost dogovarjanja o konkurenčni klavzuli tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Novi zakon uvaja institut »začasnega čakanja na delo« - delavcu za čas čakanja pripada 80 % nadomestila osnovne plače. Delodajalec lahko pisno napoti delavca na čakanje na delo doma najdlje za šest mesecev v posameznem koledarskem letu.

V skladu z novo ureditvijo ima tako delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen. Delavec, ki ni zaposlen v celotnem koledarskem letu in zato ne izpolni pogoja za pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta, pridobi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta.

Pri zaposlitvi za določen čas je po novem potrebno navesti razlog za tovrstno zaposlitev. Tudi pri zaposlitvi za določen čas je delavec od uveljavitve ZDR-1 upravičen do odpravnine.

Preberite tudi članek: Pravne pasti mladega podjetja >>

Z novim zakonom se uveljavlja solidarna odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve, in sicer v primerih, ko prenosnik v zadostni meri lahko vpliva oziroma bi lahko vplival na poslovne odločitve prevzemnika. V primeru, ko delodajalec prenosnik ni pretežni lastnik prevzemnika, ko torej ne more vplivati na poslovne odločitve prevzemnika, pa se uveljavlja subsidiarna odgovornost prenosnika.

Zakon na novo določa pravico volonterskega pripravnika do povračila stroškov z zvezi z delom (prevoz na delo in z dela, stroški prehrane).

V primerih, ko delodajalec delavcu ne bo izplačal plače ali drugih prejemkov, bo lahko delavec vložil predlog za izvršbo in zahteval izvršbo pri pristojnem sodišču, saj zakon opredeljuje pisni obračun plače za verodostojno listino.

Vir: Vlada.si

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Želite izvedeti več? Vprašajte na forumu! Ste že naš oboževalec na Facebooku? Dodajte nas!

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!