Izvršba po novem možna tudi na del minimalne plače
Spremembe ZIZ. (Vir slike: freeimages.com)
Kot izhaja iz vsebine predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), se kritičnega stanja na področju izvršbe zaveda tudi sodstvo samo, nanj pa že vseskozi opozarja Evropska komisija.
Ena od pomembnejših sprememb ZIZ je vsekakor sprememba določbe o omejitvi izvršbe. Z izvršbo je po novem možno seči pri denarnih terjatvah do dveh tretjin dolžnikovih prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače. Do sedaj je veljalo, da mora dolžniku ostati celoten znesek minimalne plače.
To v praksi pomeni, da bo dolžniku na računu ostalo najmanj 552,4 evrov.
Po novem se bo lahko izvršilni postopek začel po uradni dolžnosti le, če bo znesek po enem izvršilnem naslovu presegal 10 evrov, ali če bo skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presegal 20 evrov.
Poleg že poznanih oblik verodostojnih listin, se v je v zakon kot primer verodostojne listine navedlo tudi pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
Več o izvršbi na podlagi verodostojne listine preberite v članku Izterjava dolga, ki nastane zaradi neplačanega računa
Spremenjene so določbe, ki urejajo odlog izvršbe. Dodan je tudi nov, 84.a člen, ki pravi: Prostovoljna izpolnitev izvršitelju in rubež gotovine imata značaj sodnega pologa.
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J; UL RS, št. 53/2014)