Strokovnjak odgovarja: pravica do celotnega letnega dopusta (odgovarja Verlag Dashöfer)

Avtor Saba Resnik — 14.02.2011
Komentiraj!
Delodajalec mora sklep, s katerim določi število dni letnega dopusta, ki za konkretno leto pripadajo delavcu, izdati do 31.3. tekočega koledarskega leta. Ta datum sicer poznamo vsi, še vedno pa se pojavljajo določena vprašanja, povezana z letnim dopustom. Tokratna rubrika strokovnjak odgovarja razrešuje problem pridobitve pravice delavca do celotnega letnega dopusta.
Strokovnjak odgovarja: pravica do celotnega letnega dopusta (odgovarja Verlag Dashöfer)

Kdaj delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta? (slika: sxc.hu).

Vprašanje:

Kdaj delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta?

 

Odgovor:

Skladno s 161. členom ZDR delavec pravico do celotnega letnega dopusta pridobi, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja največ 6 mesecev, ne glede na to, ali je zaposlen za polni ali krajši delovni čas.

ZDR določa najdaljše možno trajanje obdobja, potrebnega za pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta. To pomeni, da lahko npr. obstaja dogovor med delavcem in delodajalcem, da bo delavec pridobil pravico do celotnega letnega dopusta po nepretrganem delovnem razmerju treh mesecev, ne sme pa obstajati dogovor, da bo pravico do celotnega letnega dopusta delavec pridobil šele po npr. sedmih mesecih nepretrganega trajanja delovnega razmerja.

V primerih, ko delavec v določenem koledarskem letu ne pridobi pravice do celotnega letnega dopusta, je potrebno preveriti, kolikšen del letnega dopusta ima pravico izrabiti v tem koledarskem letu.

 

1. Prva zaposlitev delavca brez predhodne delovne dobe za določen čas

Če je delodajalec prvi delavčev delodajalec (torej delavec še nima predhodne delovne dobe) in se delavec pri delodajalcu v npr. letu 2010 zaposli za določen čas za obdobje petih mesecev (npr. od 1.2.2010 do 30.6.2010), bo imel delavec v letu 2010 pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta. Pravica delavca do celotnega letnega dopusta bi bila v letu 2010 npr. 25 dni, vendar bo delavec lahko izrabil le 5/12 od 25 dni. Pri izračunu sorazmernega dela dobimo število 10,42 dni. Skladno s tretjim odstavkom 162. člena ZDR se pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. V našem primeru tako delavcu pripada 10 dni letnega dopusta v letu 2010.

Če se delodajalec po preteku 5 mesecev odloči delavcu podaljšati delovno razmerje npr. za še nadaljnjih 5 mesecev (torej še od 1.7.2010 do 31.11.2010), bo delavec izpolnil pogoj šestih mesecev nepretrganega delovnega razmerja in že v letu 2010 pridobil pravico do celotnega letnega dopusta – t.j. do 25 dni. Enako bi veljalo tudi v primeru, ko bi delodajalec z delavcem s 1.7.2010 sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

 

2. Prva zaposlitev delavca brez predhodne delovne dobe za nedoločen čas

V tem primeru je potrebno paziti zgolj na okoliščino, kdaj je delovno razmerje sklenjeno – če se delovno razmerje sklene v prvi polovici leta, bo delavec že v tem letu izpolnil pogoj šest mesečnega nepretrganega delovnega razmerja in tako pridobil pravico do celotnega letnega dopusta.

Če bo delovno razmerje sklenjeno v drugi polovici leta (npr. septembra), pa bo imel delavec v tem letu pravico izrabiti sorazmerni del letnega dopusta. V naslednjem letu pa bo imel delavec že pravico do celotnega letnega dopusta.

Več na to temo si lahko preberete v vestniku Plače in kadri Založbe Verlag Dashöfer. Med drugim v vestniku najdete odgovore na vprašanja:

  • Kako je v primeru zaposlitve delavca, ki tekom koledarskega leta zamenja delodajalca?
  • Kako je v primeru zaposlitve delavca s prehodno delovno dobo, ki pa je določeno obdobje brez zaposlitve?
  • Kako je z vezanostjo regresa na letni dopust?

 

Vir: Založba Verlag Dashöfer, februar 2011

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice