Uporniška Slovenka, lačna uspeha, odšla v London

Večina strank znamke Dizease prihaja iz Amerike, Kitajske, Japonske in evropskih držav. »Kar se tiče konkurence, se – zahvaljujoč mentorjem iz Amerike – sploh ne obremenjujem. Če delaš to, kar delaš najboljše, so ostali samo prah na policah,« pravi 25-letna Samra.

Lastno podjetje pri 24-letih

Njena zgodba z Dizease se je začela po treh letih bivanja v Londonu. Izkušnje na različnih področjih so ji prinesle cel kup dobrih ponudb za delo, vendar pa denar ni bil nikoli tisto, kar jo je gnalo naprej. »Prvi dizajn sem naredila avgusta 2013, nato pa je veliko vlogo igrala podpora pevca Wiz Khalife in povpraševanje pri ljudeh. Odločila sem se slediti svojim strastem in tako odprla lastno podjetje pri 24-letih.« Postopek je bil hiter in preprost: »V nekaj minutah sem registrirala podjetje in dobila certifikat po pošti.«

Letošnje leto že kaže na velike prelomnice. Maja so imeli prvo snemanje, kjer je imela priložnost delati z nekaterimi najboljšimi modeli v Londonu, ki so se že pojavili na spletni trgovini Asos, Moschino modnih pistah in Adidasovih billbordih. »Sodelovali smo tudi s fotografi, katerih dela so bila objavljena v Vogue in drugih modnih revijah.«

Kmalu spoznala, da so njene možnosti omejene

Sliši se, kot da ji je bilo v življenju postlano z rožicami, mar ne? Za doseženo je »kriv« le njen trud in volja do učenja ter kreativnost. Predvsem pa iskanje poti, kjer bi lahko pokazala svoje ambicije in talent. Že pri rosnih sedmih letih, ko si je želela trenirati hip-hop, je občutila, kako majhna je Slovenija in kako omejene možnosti ji ponuja. »Ker te možnosti pri nas ni bilo, sem se po nasvetu starejšega brata Admirja odločila za odbojko. Tudi med celotnim šolanjem v gimnaziji sem se počutila kot v kletki. Vsa štiri leta sem komaj čakala, da se preselim v Ljubljano in tam zaživim, kot si želim. Proti koncu študija pa sem že komaj čakala na odhod v London. Zaključila sem z izpiti, spisala diplomo in se tja odpravila, še preden sem diplomirala, tako da sem se morala vrniti nazaj na zagovor.«

Vedela je, da Slovenija ne bo zadovoljila njenih ambicij

»Med študijem na Fakulteti za upravo sem dobila prvo službo na Uradu Vlade za Komuniciranje (UKOM), po letu dni pa še drugo na takratnem Ministrstvu za javno upravo (MJU),« njena želja pa je bilo delo v Evropskem parlamentu. Pot jo je zanesla v London, ki ga opisuje kot »zelo kapitalistično in podjetniško obarvano mesto«. »Lačna sem uspeha in enostavno sem vedela, da Slovenija ne bo nikoli zadovoljila mojih ambicij in želja.«

V Londonu je nato dobila vabilo za soustanovitev bančniškega oziroma kadrovskega podjetja s štirimi bankirji, »ki so se odločili, da odprejo svoje podjetje za zaposlovanje v svetovnih bankah«, kot sta Lloyds in Barclays. Na voljo so bila dela za kandidate z visoko stopnjo izkušenj, katerih dnevne plače se gibljejo med 500 in 600 funtov.

Will.i.am, pica bureki in Alenka Bratušek

V Londonu se »ogromno dogaja«, zato je redko doma. Še vedno je aktivna tudi v umetniških vodah, lani je na primer dobila priložnost nastopati v videu This Is Love Will.i.am-a, nekdanjega člana skupine Black Eyed Peas. Obožuje ogromna mesta, zato ji je London pisan na kožo. Njegovo raznolikost in hiter tempo življenja. »Domov pridem občasno, imam pa raje, če pride družina v London. Drugače pa pogrešam pekarne in tiste študentske pica bureke,« pove v smehu. Stikov s Slovenci v Londonu ima sicer malo. Letos je imela čast spoznati zdaj že nekdanjo predsednico vlade, Alenko Bratušek. »Tovrstnih srečanj se veselim še posebej, ker to pomeni klepet v maternem jeziku, čeprav se tam veliko mešamo z angleščino.«

Video, v katerem nastopa Samra Ičanović (Vir: YouTube)

Medu in mleka ne boste našli v tujini

Pravi, da mnogi mislijo, da se v tujini cedita med in mleko: »Vsaj po moji izkušnji se večina ne zaveda, koliko trdega dela je vloženega do uspeha. London je mesto, kjer lahko dela za 49 funtov, 70 do 90 funtov ali pa od 500 do 1000 funtov na dan. In pot do določene vsote pač ni narejena iz danes na jutri,« dodaja pa tudi, da London velja kot najbolj drago mesto na svetu in s tem so povezani tudi stroški. Tudi za stanovanje. »Povprečna cena sobe, kjer je prostora za posteljo in omaro oziroma omarico, je med 700 in 900 funti v coni 1-2. Lahko se najde kaj cenejšega v ostalih conah, kar pa pomeni višji strošek za potovanje ter samo poraba časa za potovanje. Je pa vsekakor tudi ogromno izsiljevanja in pasti, če ne poznaš svojih pravic in dolžnosti,« poudarja.

Občasno se vrne v Slovenijo, rada pa vidi, če jo raje družina obišče: “Drugače pa pogrešam pekarne in tiste študentske pica bureke.” (Vir slike:  Francois Boutemy)

Kriza? Res? Ne opazim!

Krizo občuti? »Ne berem časopisa, ne gledam televizije. Najdražje restavracije v Londonu so vedno polne,« in dodaja, da težko odgovori na takšno vprašanje, saj je vajena trdega dela. Ostalo pravzaprav ne opazi oziroma ne pritegne njene pozornosti.

Njeni delovni dnevi so nič kaj tipični. Ne dela v pisarni. Vsak dan jo čakajo novi izzivi, vse je odvisno od nje same. »Odkar imam dostop v Googlu, ogromno časa preživim tam, drugače pa sem v knjižnicah. Rada sem obdana s knjigami in ljudmi, polnimi znanja.«