V babičini kleti nastaja slovenski startup prehrambne prihodnosti

Avtor — 08.07.2015
»Kdor ima informacije in znanje o tem področju, jih raje skriva. Zato sami razvijamo know-how,« pravi Domen Krč, idejni oče startupa Buzzmade, ki razvija produkte in raziskuje področje insektov, primernih za humano konzumacijo.
V babičini kleti nastaja slovenski startup prehrambne prihodnosti

Gre za mlado panogo, ki je zaživela pred približno sedmimi leti. Prej je veljalo prepričanje, da so insekti uporabni le za živali, danes pa število raziskovalnih institucij, ki delujejo na tem področju, kar raste. Trenutno v ZDA predstavlja nekakšen “mainstream”, od lani se je število podjetij s tega področja povečalo za več kot dvakrat, ne zaostaja pa niti Evropa. Vodilna je Nizozemska, kjer so približno tri podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo insektov za humano konzumacijo, ostala pa se ukvarjajo s pridelavo za potrebe eksotičnih živali.

Čakajoč na zakonodajo

Nizozemska je namreč poleg Belgije kar na državni ravni uzakonila, kateri insekti so primerni za humano uporabo, zakonodaja na ravni celotne Evropske unije pa se bo menda uredila v naslednjih mesecih. Ekipa Buzzmade zato zdaj raziskuje možnosti za odprtje podjetja v tujini, s čimer bi si zagotovila veliko prednost pred konkurenco, ki bo po prepričanju Krča vzniknila ob sprejetju zakonodaje.

Manjša poraba vode, manjši izpusti in nezahtevna reja

Krč skupaj s Krištofom Horvatom in Matjažem Vidmarjem tvori ekipo Buzzmade, ki je lani jeseni slavila na startup vikendu na Biotehniški fakulteti. Ideja se je Krču porodila maja, med predavanjem na fakulteti, kjer so govorili o insektih kot potencialnem viru beljakovin za prihodnost. Glede na rast prebivalstva, povečano rabo pitne vode za potrebe kmetijstva, se določene vrste (na svetu obstaja kar 2 tisoč insektov, primernih za humano konzumacijo) insektov tako ponujajo kot odlična alternativa.

Domen Krč, študent Veterinarske fakultete, med predavanjem na konferenci TEDx v Ljubljani (Vir slike: osebni arhiv).

»Kravam moraš dati 10 kilogramov krme za en kilogram mesa, insektom pa za enako količino le dva kilograma krme,« razloži. »Kar za 15-krat manjša je poraba pitne vode, bolezni med njimi in nami se ne prenašajo, zato gre za bolj varno hrano, poleg tega je izpust CO2 in metana ničeln. Gre torej tudi za ekološko prednost,« poudari mladi sogovornik, ki doda, da gojenje ne zahteva velike površine.

Babica kot policist

Z delom so začeli lani poleti, kupili 20 kilogramov mokarjev in začeli z gojenjem. Liter mokarjev, kar je pol kilograma, stane od 10 do 15 evrov, pravi Krč. Sprva jih je imel kar v kartonasti škatli v svoji sobi, potem pa je nekega dne ugotovil, da so mokarji v škatli naredili luknjo in se prosto sprehajali po njegovi sobi. Takrat so proizvodnjo selili v babičino klet. »Včasih kakšen uide ven, babica pa jih pospravi nazaj,« pove v smehu.

Hitro razmoževanje – en hrošč ima lahko tudi do 100 potomcev

Hranijo jih z ogljikovimi hidrati, moko, otrobi in kruhom. »V teoriji je tako, da ima en odrasel hrošč 100 potomcev, torej če imaš en kilogram, imaš čez nekaj mesecev 100 kilogramov hroščev. Pa ni tako, pretvornik je manjši, čeprav se hitro razmnožujejo,« razloži sogovornik, ki je prepričan, da bodo insekti »nekoč zavladali svetu in prehrambni industriji ter bodo tako rešili revne in suhe države«. Na sliki desno moka iz mokarjev (Vir slike:Buzzmade).

Hranljive vsebine, ki jih ceni predvsem športna industrija

»Mokarje gojimo, pasteriziramo, posušimo, nato pa suho maso zmeljemo,« pove enega od načinov proizvodnje. Okus je podoben okusu oreščkov, zato so tisti, ki poizkusijo izdelke iz tovrstne moke, pozitivno presenečeni nad dobrim okusom. Produkt je sicer poln beljakovin (50 odstotkov), maščob (25 odstotkov) in vlaknin (10 odstotkov), zato je primeren tako za športno prehrano, »kjer se išče hrana s čim več beljakovinami«, hrana pa je polna tudi omega 6 in omega 3 maščob. »Beljakovine so primerljive s tistimi v govejem mesom, so celo boljše, saj imajo veliko BCAA aminokislin, ki so zelo cenjene v fitnes industriji,« doda.

Produkt je primeren tudi za tiste, ki so alergični na gluten, saj ne vsebuje gluten ali laktoze. »Obstaja možnost, da pri ljudeh občutljivih na školjke pride do navzkrižne reakcije na alergene insektov, saj oboji spadajo v razred členonožcev.  Ampak to je še področje, ki ga je treba raziskati.« Kot pravi Krč, so preblizu v razvojni verigi. A to je zgolj teorija, ki jo je treba preveriti z raziskavami.

Eksoskelet mokarjev, ki merijo v dolžino okoli štiri centimetre, vsebuje tudi glukozamin, ki igra pomembno vlogo pri gradnji sklepov oziroma njihovih sestavnih delov, saj sodeluje pri nastanku kit, vezi, kosti in sklepne tekočine. Danes ga farmacevtske firme pridobivajo iz školjk, rakov in gliv. »Stisnemo jih, iz njih dobimo olje, ki je prav tako užitno,« opisuje, kako vsestranska uporaba je možna. Olje se lahko uporabi tudi v kozmetične namene. Na sliki Domen Krč (Vir slike: Buzzmade).

V pogovorih z večjimi živilskimi podjetji

Mlada ekipa je trenutno v pogovorih z večjimi živilskimi podjetji, s katerimi bi lahko naredili skupen produkt. A o tem je še prezgodaj govoriti, pravi sogovornik. Zdaj jih čakajo raziskave, razni certifikati, potem pa bodo začeli s prodajo polizdelka. Če bo šlo vse gladko z zakonodajo, računajo, da bodo nekje v začetku 2016 nastopili na trg. Imajo pa v načrtu še nekaj, a bo to za nekaj mesecev ostala še skrivnost. »Razmišljamo o spletni prodaji, morda kasneje tudi o prihodu v fizične trgovine, a bo vse odvisno od marže,« pravi Krč. 

»Uvrščamo se v razred premium beljakovin, kot sta konoplja in bio sirotka,« pravi pa, da se tudi Slovenija počasi odpira tudi na tem področju, čeprav jim sogovorniki pogosto namenijo začudene poglede, ko jim povedo, kaj delajo. A to je prihodnost, ki nas čaka.

Oznake: , ,