Začeli teči roki po ZPreZP in ZDDV-1D

Avtor Verlag Dashöfer — 17.03.2011
Komentiraj!
V torek, 15. marca, sta bila v Uradnem listu objavljena zakona, ki začneta veljati z dnem 16.3.2011. V nadaljevanju sledijo podrobnosti o rokih, ki so začeli teči po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih in Zakonu o davku na dodano vrednost.
Začeli teči roki po ZPreZP in ZDDV-1D

Začeli teči roki po ZPreZP in ZDDV-1D (slika: sxc.hu).

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP)

Če pogodba, sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona, ne določa roka za izpolnitev denarne obveznosti in je upnik že izpolnil svojo nasprotno pogodbeno obveznost, dolžnik pa še ni v zamudi s plačilom svoje denarne obveznosti, začnejo v primeru, da plačilni rok ni dogovorjen, roki za določitev plačilnega roka teči s 16. marcem 2011.

»Plačilni roki med gospodarskimi subjekti ne bodo smeli biti daljši od 60 dni, le izjemoma se bodo lahko podaljšali na največ 120 dni, če se bosta o tem pisno dogovorili pogodbeni stranki in ne bo šlo za očitno nepravičen pogodbeni dogovor,« piše STA.

Ta zakon ne ureja posledic zamude s plačilom denarne obveznosti, če je zamuda nastala pred 16. marcem 2011.

»Hkrati se uvaja obvezna prva prijava v večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Denarno obveznost bo moral v sistem večstranskih pobotov prijaviti dolžnik,« še navaja STA.

Ne glede na to, da je zamuda nastala pred 16. marcem 2011, mora dolžnik prvič prijaviti svojo obveznost, z izpolnitvijo katere je bil že v zamudi pred 16. marcem 2011, v sistem obveznega večstranskega pobota v mesecu dni po uveljavitvi zakona.

Dolžnik prijavi denarno obveznost do posameznega upnika. Prijava mora vsebovati:

  • davčno številko upnika,
  • datum in številko računa,
  • datum nastanka zamude,
  • znesek neporavnane denarne obveznosti po računu in
  • zaporedno številko prijave.

Te podatke mora vsebovati prijava, člen, ki to določa, pa se začne uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona, torej 16. junija 2011. Na dan 16.3.2011 AJPESu ni mogoče posredovati prijave z datumom nastanka zamude in številko računa. Torej bo obvezni večstranski pobot mogoče izvesti v skladu s tem datumom.

Po nastanku zamude, če je ta nastala 16. marca ali kasneje, mora dolžnik denarno obveznost elektronsko prijaviti v prvi krog obveznega večstranskega pobota pri upravljavcu sistema obveznega večstranskega pobota, ki sledi datumu nastanka zamude. Prijava se šteje za opravljeno, če je sprejeta v sistem v trenutku, ko upravljavec zapre vnos za posamezni krog pobota.

    Upravljavec zagotavlja obvezni večstranski pobot denarnih obveznosti enkrat mesečno. Vlada Republike Slovenije do 31. decembra 2011 začne postopek podelitve koncesije za upravljanje sistema obveznega večstranskega pobota. Upravljavec je do zaključka postopka AJPES, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2012.

    Zakon o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1D)

    »Novela zakona o DDV določa, da mora zavezanec za DDV, ki je že uveljavil odbitek davka, čeprav računa še ni plačal, povečati svojo davčno obveznost v višini prej uveljavljenega odbitka. Če odbitka še ni uveljavil, pa ga ne bo smel uveljaviti. Ko bo račun dobavitelju plačal, bo lahko odbitek DDV uveljavil naknadno v davčnem obdobju, v katerem je račun plačal,« piše STA.

    Ta zahteva pa se ne nanaša na račune, na podlagi katerih davčni zavezanec prijavi denarne obveznosti v sistem obveznega večstranskega pobota v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih.

    ZDDV-1D začne veljati 16.3.2011. Ta zakon se ne uporablja za račune, izdane pred tem datumom.

    Vir: Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.

    comments powered by Disqus
    Prijavi se na e-novice!
    Najbolj brane novice