Zakaj naj bo podjetje prisotno v družbenih medijih

Avtor — 29.06.2009
Danes vam predstavljamo članek gostujočega avtorja na naših spletnih straneh - mladega podjetnika Aneja Mehadžiča.
Zakaj naj bo podjetje prisotno v družbenih medijih

Podjetja morajo razmisliti o prisotnosti v družbenih omrežjih.

Kar
naj bi sicer bilo samoumevno – pa vendarle očitno ni – je, da je
internet zgolj eden od komunikacijskih kanalov in hkrati tudi
platforma, na kateri tečejo tudi družbeni mediji. Temu priča tudi
podatek, da je v aprilu 2009 od 50 največjih oglaševalcev v Sloveniji, samo 27
oglaševalo na internetu (Vir: Marketing Magazin, Mediana IBO). Razlogov
za to je več, skupni imenovalec pa je pomanjkanje znanja tako na strani
podjetij, kot tudi agencij. Ne glede na cilje oglaševalskih kampanj, bi
zaradi cenovne ugodnosti in velikega dosega podjetja morala bolje
izkoriščati ta kanal.

Trženje na spletu ima več oblik, ena od teh je prisotnost v
družbenih medijih. Glede na to, da je to relativno nov način
komuniciranja podjetja s svojimi potencialnimi strankami, se še vedno
pojavlja vprašanje: zakaj naj bo podjetje sploh prisotno v družbenih medijih?

Osnovno poslanstvo družbenih medijev je komunikacija in deljenje
informacij med uporabniki, v to komunikacijo pa se lahko učinkovito
vpletejo tudi podjetja. Glavni razlog, zakaj bi to storila, je: ker je
trženje komunikacija z ljudmi in ker so tam ljudje zbrani na enem mestu in ker je to edina oblika učnikovite dvosmerne komunikacije.

1. Dostop do informacij

S prisotnostjo v družbenih medijih podjetje dobi dostop do
informacij o nakupovalnih navadah potrošnikov, percepciji blagovne znamke
podjetja, konkurenci in podpori strankam (povratne informacije ali
podpora sama). Te informacije so ključne pri sprejemanju poslovnih
odločitev.

2. Boljša prepoznavnost blagovne znamke

Družbeni mediji so v bistvu orodja, ki jih podjetje lahko doda h komunikacijskemu spletu. Po eni strani omogočajo distribucijo sporočila podjetja
tisočim uporabnikom, hkrati pa omogočajo naravno 1:1 komunikacijo. V
tem pogledu lahko podjetje razvije dobre odnose z vplivneži (opinion makers, influencers) – blogerji, novinarji, stranke, zaposleni,… – torej ljudmi, ki igrajo bistveno vlogo pri oblikovanju podobe podjetja.

Poleg tega pa je v tem trenutku še relativno lahko graditi blagovno
znamko v družbenih medijih, ko še ni take gneče, ko so stvari še precej
nove in ko lahko uspe skoraj karkoli kar narediš.

3. Stik s strankami, zaposlenimi in poslovnimi partnerji

Družbeni mediji omogočajo podjetju, da način komunikacije prilagodi
vsaki skupini posebej, kar pomeni ponudbo relevantnih informacij in
posledično večji interes ter vključenost pri sooblikovanju strategije
podjetja. To pa se na koncu odraža v povečani učinkovitosti
komunikacije. Ob tem velja poudariti, da je izredno pomemben občutek
strank podjetja, da podjetje dejansko skrbi zanje in njihovo
zadovoljstvo ter da jih nekdo posluša. Nenapisano pravilo velja, da bo
nezadovoljna stranka povedala o podjetju veliko več ljudem kot
zadovoljna stranka.

4. Sodelovanje in diseminacija informacij

Wikiji in online skupnosti omogočajo sodelovanje v smislu izmenjave
informacij oz. vsebin. Odnosi, ki se razvijejo wikijih in online
skupnostih lahko živijo znotraj in zunaj podjetja. Nekatera podjetja
uporabljajo wikije za podporo projektnemu managementu, druga podjetja
uporabljajo forume, da dobijo povratne informacije o npr. novih
produktih ali pa uporabljajo druge oblike orodij za sodelvoanje z
zunanjimi razvijalci in poslovnimi partnerji.

5. Bogatejša uporabniška izkušnja

Družbeni mediji že sami po sebi omgočajo pretakanje in arhiviranje
videa, brskanje po galerijah fotografij, poslušanje podcastov, itd.
Povezovanje in deljenje povezav je preprosto in omogoča dostop zunanjim
virom, označevanje (tagging) pomaga organizirati informacije in pomaga hitrejše iskanje vsebin.

Razne raziskave so si složne v rezultatih, da imajo uporabniki
interneta rajši multimedijsko izkušnjo kot pa branje gore besedila na
spletni strani. Predvsem video prispeva k temu, da so uporabniki na
strani dlje in predvsem vpliva na nakupovalne odločitve.

6. Metrika

Karkoli delaš že delaš, ne moreš vedeti,  kako uspešen si, če tega
ne moreš izmeriti. Podjetje mora pri merjenju svojih akcij uporabljati
tako neposredno merljive mere, kot so prihodki,
pridobljeni kontakti potencialnih strank, število članov v skupini,
število komentarjev, frekvenca deljenja vsebin, povezave, citati, kot
tudi posredne, kot je percepcija blagovne znamke ali
interes in vključenost ljudi v to blagovno znamko. Orodja za merjenje
učinkovitosti akcij v družbenih medijih so še v povojih, trenutno pa
prednjačita Radian6 in Buzzlogic.
Vsekakor pa je to v primerjavi z ostalimi mediji, tradicionalnimi
najbolj merljiv. Tako podjetje dobi veliko hitrejšo povratno
informacijo, kako dobro se produkt/storitev obnese na trgu.

7. Nadzor nad podobo podjetja v javnosti

Podjetje lahko s prisotnostjo oz. vpletenostjo v družbenih medijih
dejansko nadzoruje podobo podjetja oz. blagovne znamke v javnosti.
Seveda pod pogojem, če se tega loti sistematično in pametno. Dejstvo
je, da se bodo ljudje o podjetju pogovarjali v vsakem primeru, na
strani podjetja pa je, ali se bo vpletlo v ta pogovor in sooblikovalo
sporočilo, ki se širi med ljudmi. Nadzor v tem kontekstu torej ne
pomeni cenzure ali česarkoli podobnega, pač pa se nanaša uravnavanje
podobe podjetja.

8. Pogovor

Avtorji so v Cluetrain manifesto že leta 2000 dobro razložili filozofijo družbenih medijev, ki gre nekako takole:

On the Internet, markets are getting more connected and
more powerfully vocal every day. These markets want to talk, just as
they did for the thousands of years that passsed before makret became a
verb with us as its object.

The Internet is a place. We buy books and tickets on the Web. Not
over, through, or beside it. … The Net is a real place where people can
go to learn, to talk  to each other, and to do business together. It is
a bazaar where customers look for wares, vendors spread goods for
display, and people gather around topics that interest them. It is a
conversation.

Avtorji so torej očitno zelo natančno predvideli, kako bodo
Facebook, YouTube, Twitter, MySpace ipd. spremenili način komunikacije.
Družbeni mediji so dejansko (uporabljeni primerno) najbolj blizu
pravemu orodju za učinkovit 1:1 pogovor med največjimi podjetji in
tisoči ljudmi, s katerimi podjetje posluje.

Zaradi same dostopnosti tako interneta kot družbenih medijev, lahko
vsak sodeluje. Še več, praktično enako količno pozornosti oz. dosega
(števila ljudi, ki vidi neko vsebino) lahko dobi otrok, ki naloži video
na Youtube ali pa CNN. Posledično to pomeni, da lahko že en sam človek
bistveno vpliva na to, kaj se govori o podjetju. Glede na to, da je
diseminacija vsebin tako preprosta, pa lahko zadeva dobi neslutene
razsežnosti.

Nenazadnje pa je bistvenega pomena seveda to, da je podjetje
odkrito, da govori resnico, da je v komunikaciji naravno in da so
vsebine, ki jih deli z uporabniki, za njih koristne in jim prinašajo
vrednost. Ne glede na vse pa mora podjetje komunikacijo operativno
izvajati iz podjetja. Ne agencije ali svetovalci, pač pa njegovi
zaposleni. Prvi so tu samo zato, da pomagajo postaviti strategijo,
medtem ko morajo jiti zaposleni v jarke in si umazati roke.
Seveda je dela veliko, ampak koristi so potem lahko veliko večje.
Skratka delo v družbenih medijih mora biti v opisu delovnega mesta.

Pa še to: čeprav ni
govora o družbenih medijih, pa ta pomemben koncept vpletanja v pogovor,
ki teče med ljudmi, (in timingu) piše tudi edini marketinški guru v Sloveniji.

9. Scale your caring

To frazo je skoval Gary Vaynerchuk, ki je postavil tezo, da naj bi podjetje in njegovi zaposleni po več ur na dan preživeli na search.twitter.com in spremljali, kaj se govori o podjetju v tem primeru na Twittru. Caring
je tu mišljen kot skrb za podjetje in njegovo podobo. Z orodji, kot je
iskanje po Twittru, pa lahko to skrb dejansko učinkovito udejanimo in
dobimo konkretne rezultate, ki služijo kot podpora za odločanje in
omogočajo hiter odziv in vpletanje v pogovore.

10. Ciljanje

Ljudje s članstvom v družbenih medijih ponavadi pustijo veliko
svojih podatkov, kar pomeni, da taisti mediji to lahko izkoristijo za
prikazovanje prilagojenih vsebin za določene skupine uporabnikov. To v
istem kontekstu pomeni tudi možnost natančnega doseganja ciljnih skupin
in posledično višjo stopnjo odzivnosti na komunikacijo, glede na to, da
način te komunikacije podjetje prilagodi vsaki skupini posebej.

 

Vir: Blog Aneja Mehadžiča


Oznake: ,