Želimo si gotovine in darilnih bonov, prejmemo pa sladko pozornost

Avtor Maruša Žibert — 30.11.2015
Komentiraj!
Bliža se praznični čas, ki je obenem tudi čas za obdarovanje. Slovenci za darila ob koncu leta namenimo 320 evrov, kar je za dobrih sto evrov manj od povprečja, ki ga bodo namenili anketiranci Deloittove raziskave v ostalih evropskih državah.

Letošnji proračun, ki ga bomo Slovenci namenili za praznično zapravljanje, je nekoliko nižji od lanskega, in sicer za dober odstotek, vendar pa je, ugotavlja Deloittova raziskava, proračun za darila za 3,6 odstotka višji, za druženje pa je nižji kar za 14 odstotkov. Za primerjavo, evropsko povprečje proračuna v gospodinjstvu znaša 441 evrov.

Slovenski praznični proračun znaša 320 evrov:

  • 47 odstotkov načrtovanega proračuna oziroma 149 evrov za praznično zapravljanje predstavljajo darila (evropsko povprečje znaša 276 evrov)
  • 39 odstotkov oziroma 129 evrov za nakup hrane in pijače za praznike
  • 14 odstotkov oziroma 46 evrov predstavljajo stroški za druženje

Največ bodo letos za praznično zapravljanje namenili Britanci, kar 884 evrov, med državami z višjo kupno močjo pa iz povprečja štrlijo Nizozemci, ki bodo zapravili zgolj 245 evrov.

Koga obdarujemo Slovenci?

Slovenci ob koncu leta obdarujemo zlasti ožje družinske članke, zanje namenimo več kot tri četrtine načrtovanega proračuna za darila, kar je več od evropskega povprečja (59 odstotkov).

Naše glavne želje so denar oziroma gotovina (50 odstotkov), ki se je znašel tudi na prvem mestu ostalih evropskih držav, sledijo boni za potovanja (46 odstotkov; pri tujini knjige) in darilni boni na splošno (40 odstotkov; pri tujini darilni boni za potovanja).

Potrebujete idejo za obdarovanje poslovnih partnerjev? >>

Belgijci najstnikom podarjajo denar

Odrasle najpogosteje obdarujemo s sladkimi izdelki (40 odstotkov), darilnimi boni (30 odstotkov) in knjigami (28 odstotkov). Podobno je tudi pri naših najstnikih, ki tako kot ruski najstniki prejmejo za darilo sladkarije in denar, v drugih evropskih državah pa večinoma igre, tudi računalniške ali video, ali pa knjige. Le v Belgiji jih obdarujejo z denarjem, razkriva raziskava. Slovenski otroci najpogosteje v dar prejmejo igrače poučne narave (59 odstotkov), med njimi predvsem igrače za sestavljanje (29 odstotkov) in igrače za ustvarjanje ter oblikovanje (23 odstotkov).

Deloittova raziskava je bila opravljena v 13 državah, poleg Slovenije še v Veliki Britaniji, Franciji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Italiji, Grčiji, Rusiji, na Danskem, Portugalskem, Poljskem in na Nizozemskem.

Posamezna vrednost darila ob koncu leta je v Sloveniji 14 evrov, vrednost darilnega bona pa 28 evrov, kar je precej manj od evropskega povprečja, kjer vrednost darila dosega 26 evrov, darilni bon pa 42 evrov.

Kje dobimo ideje za darila?

Ideje večinoma dobimo na spletu, v fizičnih trgovinah, močen vpliv imajo tudi družbena omrežja in neformalni kanali, torej priporočila s strani prijateljev in znancev. V procesu primerjave cen in iskanja daril najpogosteje uporabimo splet ali pa obiščemo trgovine.

Zanimivo pa je, da so nakupi po spletu med Slovenci precej manj priljubljeni kot med ostalimi Evropejci, največkrat namreč opravimo nakupe kar v fizičnih trgovinah, ne glede na vrsto daril. »Slovenci še vedno najpogosteje kupujemo darila v posameznih tradicionalnih veleblagovnicah (35 odstotkov) in v hipermarketih (30 odstotkov),« pojasnjuje Lan Filipič, višji manager v oddelku poslovnega svetovanja. Evropejci po drugi strani najpogosteje kupujejo v specializiranih trgovinah (31 odstotkov), medtem ko so tradicionalne veleblagovnice šele na tretjem mestu, na drugem so hipermarketi.

Zakaj Slovenci ne kupujemo daril prek spleta?

Aja Ropret Knez, svetovalka v oddelku poslovnega svetovanja, ugotavlja, da nižja priljubljenost e-nakupovanja med Slovenci glede na ponudbo na spletu ne preseneča. »Poleg odsotnosti globalnih velikanov Amazona in eBayja, je na slovenskem trgu opaziti tudi manj razvito spletno ponudbo tradicionalnih trgovin in verig kot drugod po Evropi. Četudi je dostava iz tujine v Slovenijo omogočena, so stroški poštnine visoki, ponudba pa ni prilagojena na slovenski trg,« izpostavlja pa tudi podatek, da se Slovenci po neuspešnem nakupu v fizični trgovini redkeje kot ostali Evropejci odločamo, da poizkusimo z nakupom na spletni strani iste trgovine. »To kaže, da je pri slovenskih trgovcih še veliko neizkoriščenega potenciala za razvoj sodobnih prodajnih kanalov,« dodaja.

Večina Slovencev si je za letos začrtala nakupovalni načrt: skoraj polovica (44 odstotkov) je prepričanih, da daril ne bodo kupovali impulzivno, tretjina bo pogosteje upoštevala ceno izbranega izdelka, vsak tretji pa bo bolj podrobno pogledal in primerjal cene izdelkov.

Nemci po darila najbolj zgodaj, Grki in Rusi najpozneje

Skoraj tri četrtine Slovencev (74 odstotkov) bo darila za praznike ob koncu leta kupilo med 1. in 24. decembrom, kar kaže na to, dodajajo pri Deloittu, da se obdarujemo za božič. Med najbolj zgodnimi nakupovalci daril so v Evropi Nemci, ki večino nakupijo že pred decembrom, je pa potrebno poudariti, da večina Nemcev praznuje Sv. Miklavža, ki je na začetku decembra. Najbolj pozno pa nakupujejo Rusi in Grki, in sicer po 15. decembru, kar je prav tako povezano z njihovo tradicijo obdarovanja na novoletni večer in praznovanje pravoslavnega božiča 7. januarja.

shranjeno pod:
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice