Če vas pot zanese v Rotterdam, obiščite Postojnčanko v njenem lokalu

Avtor Maruša Žibert — 15.04.2015
Komentiraj!
Saša iz Postojne je prava svetovljanka. Mladenko je pred leti premamilo delo na ladji, kasneje pa se je zaljubila v Nizozemsko, kjer uradno prebiva že dva meseca. Postojnčanka tekoče govori nizozemščino, zdaj pa s svojim partnerjem uresničuje podjetniško idejo o lokalu z zdravo prehrano.
Če vas pot zanese v Rotterdam, obiščite Postojnčanko v njenem lokalu

Slovenka Saša in Nizozemec Tim odpirata svoj lokal z zdravo hrano sredi Rotterdama (Vir slike: osebni arhiv).

Srečali smo se v Markthallu, prvi pokriti živilski tržnici na Nizozemskem, ki se nahaja v Rotterdamu. S Postojnčanko, ki je na ladji delala tudi z nekaterimi slavnimi osebami, kot sta Eddie Murphy in Beyonce, je pogovor nekajkrat prešel na Slovenijo. Malce jo pogreša, a pravi, da je Nizozemsko popolnoma vzljubila. V začetku aprila se bo s partnerjem Timom, s katerim se je spoznala na delu na čarter ladji, preizkusila v samostojnih podjetniških vodah. Odpirata lokal Vers Rotterdam.

Kako si pristala na Nizozemskem?

Zgodba se je začela že leta 2005. V Sloveniji sem spoznala kuharja iz Nizozemske, pot pa naju je oba pripeljala na čartersko ladjo, kjer sem se zaposlila kot stevardesa. Z Nizozemcem sva se razšla, zato sem se vrnila v Slovenijo. Tu sem delala kot grafična oblikovalka, kar sem tudi študirala. 

Pred dvema letoma pa me je kontaktiral lastnik ladje z vprašanjem, če bi se na ladjo vrnila v vlogi hotelske managerke: glede na krizo doma sem mu pritrdila. Tako sem na ladji spoznala Tima, ki se je ekipi kot kuhar priključil malce za mano.

Aprila skupaj odpirata lokal v Rotterdamu…

Torte in zdravo življenje so me v povezavi s športom od nekdaj zanimale. Presne torte sem včasih naredila tudi za posadko na ladji, lansko sezono pa so prišli prvi odzivi s strani gostov na ladji in ugotovili smo, da si želijo zdravo hrano: brez škodljivega sladkorja, glutena in laktoze.

Tim je bil malce zaskrbljen, saj ni vedel, kako bo kuhal, če ne sme uporabiti ne masla, ne moke. Rekla sem mu, da poskusiva pripraviti presne torte, pa bova videla, kako jim bodo všeč. Gostje so bili navdušeni.

Nenadoma me je presenetil z idejo, da bi odprla svoj lokal. V šali sem rekla, ja, zakaj pa ne. Oktobra oziroma novembra lani, ko sva bila uradno na dopustu, a še vedno na ladji, sva začela raziskovati. Odpravila sva se na sejem, kjer sva dobila informacije, kako odpreti svoje podjetje. Iskala sva lokal, ki bi se zaprl, midva pa bi ga lahko prevzela. In tako sva ga tudi našla. Velik je le 65 kvadratov. Začela bova sama.

"Iskala sva lokal, ki bi se zaprl, midva pa bi ga lahko prevzela. In tako sva ga tudi našla."

Že od samega začetka sva bila bolj naklonjena misli, da pridem jaz na Nizozemsko, kot pa on v Slovenijo. Ideja o lokalu se nama je porodila zato, ker sva na ladji že delala skupaj.

Kje je ladja plula?

To je bila nizozemska ladja. Pozimi smo bili na Karibih, poleti na Sredozemskem morju. Sprejela je lahko največ 26 gostov in 20 člansko posadko. Ne gre za križarko, ampak čarter ladjo, kar pomeni, da je družina oziroma skupina rezervirala ladjo za en ali dva tedna. Kapitan ladjo usmeri tja, kamor si potniki zaželijo.

Kako se s Timom sporazumevaš?

Govorim nizozemsko. Če pride do kakšnih uradnih papirjev, potem preideva na angleščino.

Kako si se naučila nizozemščine?

Med delom na ladji. Nisem imela izbire, saj sem bila ves čas v skupini Nizozemcev. Počasi sem jih začenjala razumeti. Nizozemščina je mešanica angleških in nemških izrazov in ker sem se nemškega jezika že učila, sem se hitro navadila. Sprva preproste besede, kot so "hvala", "prosim", "jaz tudi", pozneje pa že malo bolj kompleksne.

Tukaj sem živela eno leto in si iskala službo. Takoj po končanem faksu nisem uspela najti dela, tudi kot grafična oblikovalka nisem videla potenciala. Jezika nisem znala dovolj, da bi lahko rekla, da obvladam jezik in bi tako lažje našla službo. Bila sem prisiljena v učenje jezika, saj sem bila tudi sama. Ko greš v trgovino, se naučiš, kako se vpraša za vrečko, kako se reče posameznemu artiklu … in počasi gre. Moram reči, da se mi zdi dovolj enostaven jezik. Razen za pisanje, ki pa je precej težje. Ampak tudi pisati se da: najprej poskusiš preko mobilnika in internetnih klepetalnic in sčasoma se navadiš. 

Mi je pa še vedno težko, ko me nekdo pokliče po telefonu, saj tam ne vidiš mimike človeka. Pa tudi, če oseba začne govoriti hitreje, če je povezava malce slabša... potem si kar malo živčen med pogovorom po telefonu, ker se moraš skoncentrirati, kaj govoriš (smeh).

Postojnčanko in Rotterdamčana ne povezuje le medsebojna ljubezen, temveč tudi ljubezen do kuhanja (Vir slike: Maruša Žibert).

Poskušaš Tima naučiti kakšnih slovenskih besed?

Sem poskusila, a ni ravno zainteresiran. Tudi ko je prvič prišel z mano v Slovenijo, je začudeno gledal, v kakšnem naselju živim. Tim se je rodil in odraščal v Rotterdamu, kar je pri nas podobno kot Ljubljana. Bil je začuden, kaj delamo in kako živimo tukaj (smeh)! Ne vem sicer, kako je v Ljubljani, ampak od gospodarske krize dalje je v Postojni življenje kar nekoliko zamrlo.

"Kar 90 odstotkov večja verjetnost je, da bo podjetje uspelo, če ga boš prevzel."

Prej si omenila, da sta bila na sejmu, na katerem sta dobila tudi informacije glede ustanavljanja podjetja tukaj. Kako pa se tukaj odpre podjetje? Kakšen je postopek?

Tukaj ne dobiš nobene pomoči kot recimo v Sloveniji, kjer mislim, da še vedno obstaja neka finančna pomoč za samostojne podjetnike. Praktično si moraš vse urediti sam - prepuščen si samemu sebi.

Sva pa na sejmu dobila informacije, da se bolj splača prevzeti lokal, kot ga ustvariti na novo. Plačaš namreč tudi dobro ime. Kar 90 odstotkov večja verjetnost je, da bo podjetje uspelo, če ga boš prevzel. Ta lokal (v katerem smo se dobili, op.a.), na primer, bi lahko v primeru prevzema nekoliko preuredil in v ponudbo dodal še hrano, kar bi se zagotovo bolj izplačalo. 

Sicer pa... nekako je jasno, da boš kot nov gostinec porabil dobri dve ali tri leta, da se bodo gostje navadili na novo lokacijo. Če pa recimo prevzameš podjetje, tako kot sva ga midva, pa lahko s poslovanjem nadaljuješ takoj.

Midva sva namreč prevzela podjetje, ki se ni zapiralo zaradi slabega poslovanja. To pa je pomenilo, da nisva plačala zgolj inventarja, temveč tudi dobro ime. Do konca marca (ključ sta dobila 1. aprila, op.a.) so bili dolžni poslovati normalno: lokala niso smeli kar zapreti. Prav tako so bili dolžni o spremembah obvestiti svoje stranke: povedati so jim morali, da z aprilom zapirajo svoja vrata, a bo na istem mestu zaživelo novo podjetje, ki bo v ponudbi imelo tudi solate in torte na bazi brez moke. Delajo nam torej reklamo, kar pa so pravzaprav tudi dolžni storiti.

Kakšni so odzivi vajinih prijateljev?

Opažam, da so ljudje v Sloveniji precej nevoščljivi. Ko sem nekaterim znancem iz Slovenije povedala za najin novi lokal, sva večinoma dobila odgovor: "menda ne boš kuhala 'župce' ter odpirala lokala s smutiji, to ti ne more ´laufati´" in "področje superhrane je samo kratkoročni trend."

Midva se ne ozirava na trende, super hrana ne bo najina prioriteta. Najina prioriteta bo predvsem zdrava hrana brez moke. Imela bova tudi kruh, a ga ne bova pekla z moko: kruh bo edini glutenski produkt v trgovini. Najina glavna usmeritev bo zdrava hrana: sadje, zelenjava, juhe.

Na Nizozemskem so ljudje popolnoma nori na juhe. Najini meniji bodo bazirali na tedenski ponudbi - juhe bova menjavala tedensko. Vsak teden tri nove juhe in tri nove solate. Mesa in rib sicer ne bova uporabljala, razen, če bodo takšne potrebe. A to ne pomeni, da sva šla v vegetarijanstvo ali veganstvo.

"Imava izkušnje, navajena sva trdo delati še iz ladje, kjer smo bili vajeni delati najmanj 16 ur na dan delati tri mesece zapored in imeti le en prost dan v tednu."

Na sliki jabolčna presna torta, delo Saše in Tima (Vir slike: osebni arhiv)

Sva pa tukaj dobila popolnoma druge odzive. Ko poveva družinskim članom in drugim, da bova odprla lokal, vsi takoj vprašajo, kje potrebujeva pomoč. "Bomo pomagali pri gradnji, prenovi, reklami… karkoli potrebujeta", pravijo.

V Sloveniji pa je popolnoma drugače. Veliko je nevoščljivosti v smislu: "A, glej, glej, ta se je lotila lokala. Sej ji tako ali tako ne bo uspelo." Nočem reči, da so vsi takšni, ampak v večini sem dobila tak odziv.

Zdaj sta tik pred odprtjem lokala. Ga bosta kaj preuredila glede na zdajšnjo postavitev?

Na srečo sva imela dva meseca časa, da sva vse pregledala. Lokal, ki ga bova prevzela, je zdaj na voljo za osem gostov, midva pa ga bova preuredila in bo na voljo za 31 gostov.

Prenove je bilo kar nekaj. Bar bo pomaknjen bolj nazaj, dodali bomo dolg kavč, da bo za več ljudi. Ima tudi notranji vrt, do katerega se pride skozi lokal, a ga do zdaj sploh niso uporabljali. Vrt bo urejen tako, da bo prostora za 30 ljudi, tako da bo dejansko skupaj prostora za 60 ljudi.

Te stvari je potrebno preračunati. Ne samo, da lokal čim bolje zgleda, čim bolje ga je potrebno izkoristiti. Slabo je, da imaš vse mize zasedene, hkrati pa vidiš, da bi gostje radi prišli v tvoj lokal, a se raje obrnejo in grejo, ker je lokal prepoln. Vse sva izmerila in preračunala, da lahko notri spraviva čim več gostov.

Dobra stvar pa je, da imava izkušnje, da sva navajena trdo delati še iz ladje, kjer smo bili vajeni delati najmanj 16 ur na dan, delati po tri mesece zapored in imeti le en dan v tednu prosto. Kar se tiče dela, mislim, da ne bova imela problemov.

Kakšne imata plane za letos? Koliko strank, kakšna prodaja, novi člani?

Imava nekaj ljudi v mislih, ki bi jih lahko zaposlila, v kolikor bo potreba. Nisva nič obljubljala, ker ne veva, kako bo. Občutek imam zelo dober. Upava, da bo poln lokal …

Imela bova možnost 'high tea', majhnih prigrizkov za minimalno dve osebi. Gre za pladenj raznih produktov oziroma tistega, kar ponujaš v svojem lokalu. Za prvi hod bova imela nekaj solat in juh ter kruh z različnimi namazi. 'High tea' se imenuje, ker imaš zraven na voljo neomejeno količino čaja: piješ lahko toliko časa, kot želiš. Ko končaš s tem hodom, dobiš še enega sladkega, na primer s torto ali browniji. Ideja se jima je porodila ob delu na čarter ladji (Vir slike: osebni arhiv).

'High tea' je mišljen med zajtrkom in kosilom. Ne vem, če si opazila, ampak Nizozemci dajo veliko več poudarka na večerjo. Zajtrk sicer jedo, za kosilo si privoščijo sendvič, večerja pa je kuhana. 'High tea' je v večini bolj priljubljen med vikendom in če bova ugotovila, da imava kakšen dan manj prometa, bova najverjetneje uvedla popust na 'high tea' za tisti dan v tednu.

Razmišljava tudi o tortah. Tukaj je veliko restavracij, ki ponujajo vse od hrane, sladic pa ne. Odkupujejo jih od slaščičarn. Ko jih odkupijo, na meniju piše, od kod je torta. Govorimo o restavracijah, ki sprejmejo tudi do 200 gostov. Midva želiva v takšne restavracije. Z eno že sodelujeva, čeprav uradno še nisva odprta. Rada bi imela še več strank, da od nas kupujejo presne torte, brownije itd.

"Če bo potreba, bova takoj zaposlila novega delavca za dostavo na dom."

Ta lokal bo tudi točka za biološke pakete. Ljudje, ki živijo v okolici tega lokala, tudi 5 kilometrov stran, preko interneta pri kmetih naročajo biološko pridelane izdelke. Pri nas je morda nekaj podobnega Gajbica, no, to gajbico pa lahko prevzamejo enkrat na teden v našem lokalu. Tedensko bodo v lokal pripeljali od 70 do 80 paketov, midva dobiva nekaj provizije od tega. A za naju je bolj pomembno to, da stranka pri tem pride v lokal.

Torej, plan je, da tudi te stranke privabita v lokal.

Ja… in tukaj je navada, da prideš po juho ali solato. Konec koncev, če delaš do 17. ali 18. ure… Jaz bi tudi kupila hrano in jo nesla domov. Preden prideš domov, kupiš vse sestavine, skuhaš… glede na čas in denar se ti to bolj splača. To so najine možnosti in načrti. Če bo potrebno, bova šla tudi v dostavo na dom, ker je tega tukaj ogromno. Če bo potreba, bova takoj zaposlila novega delavca za dostavo na dom.

Kaj vse bo na vajinem meniju?

Na meniju bodo juhe, solate, doma narejeni namazi, jogurt z domačim muslijem, torte, brownie, truffels, od napitkov pa 14 vrst bio čaja, kava, smoothiji, sadno-zelenjavni sveži sokovi, domač ledeni čaj in Vitamine waters, vode z okusom. Zdrava prehrana bo v ospredju. Ne bova pa nudila alkohola in gaziranih pijač. Vse bo na bazi brez sladkorja. Uporabljava med, stevio, agavin sirup.

Dva pomembna pripomočka: slow juicer in dehidrator (Vir slike: osebni arhiv).

Potem bo tudi vajin delavnik prilagojen vrsti gostov?

Delovnik je sledeč. Ob ponedeljkih bova zaprta, od torka do petka bova delala od 12. do 20. ure, sobote in nedelje pa od 12. do 18. ure. Lokal bo odprt čez dan, mišljen je za prigrizke in malice.

Nizozemci pazijo pri hrani?

Vedno bolj se podajajo v biološko prehrano. Res, da je tudi tukaj kriza, ampak je ne čutiš. Ko pogledaš naokoli je vse polno. Timova družina gre vsaj enkrat tedensko na večerjo v restavracijo. Ko na primer praznujejo rojstni dan, gredo proslavljati ven: rezervirajo mizo, povabijo celo družino in naročijo 'high tea': ješ, piješ, se zabavaš in preživiš dan zunaj.

"Na cesti na začetku nisem mogla verjeti, da nihče ne nori za volanom, ker ne voziš dovolj hitro - da bi se moral umaknit."

Blizu najinega lokala je ogromen park in je ob vikendih popolnoma poln, ko je sonce. Ljudje tudi tečejo tam (tek oziroma jogging je izredno priljubljen pri Nizozemcih, op.a.). Tam sta dve restavraciji, ki lahko postrežeta tudi do dvesto ljudi in ob vikendih se vijejo pred njima vrste ljudi, ki čakajo, da bi se tam lahko vsedli. Najin lokal je sicer eno ulico stran od tam, ampak ko se razve, se razve. Tukaj je čisto druga mentaliteta. Ko je lep dan, ga ljudje želijo preživeti zunaj.

Opaziti je, da si želijo izkoristiti vsako minuto. Tudi ko je dež, se kar malce požvižgajo na to.

Oni se v večini pritožujejo, da nimajo modrega neba. Da je večino časa sivo, kot je danes. Zaradi tega imajo željo po odhodih ven, ko vsaj malce posije sonce oziroma se pokaže modro nebo.

Kot narod se mi Nizozemci zelo dopadejo. Z njimi ne čutim nobenega stresa. Na cesti na začetku nisem mogla verjeti, da nihče ne nori za volanom, ker ne voziš dovolj hitro - da bi se jim moral umakniti. Tukaj tega enostavno ni. Vse nekako gre.

Ne želim reči, da so popolnoma sproščeni, ampak vse je usmerjeno pozitivno. Uporabljajo frazo: »Look for a solution how to solve it and not what all could happen.« Včasih se tudi sama zavem, da najprej pomislim na najslabše, kaj se lahko zgodi, ne pa, kaj bi se lahko dobrega zgodilo. Vem, da nama bo šlo. Da nama bo uspelo.

Kako pa je z vajino konkurenco?

Ko sem prišla na idejo o tortah, je bil Tim kar malo presenečen. Ko sva iskala po Nizozemskem kaj podobnega, sva ugotovila, da to področje sploh ni razvito v tolikšni meri kot pri nas. Super hrana sicer obstaja in se jo dobi. Morda, ker je Slovenija zelo majhna, pa se mi zato zdi, da je tega ogromno pri nas. V skoraj vsakem lokalu lahko dobiš presno torto. Na sliki kolesa, prirejena za dostavo tort (Vir slike: osebni arhiv).

Tukaj pa sva s Timom oktobra in novembra, preden sva karkoli podpisala, raziskovala, šla sva v veliko lokalov, ki naj bi ponujali to, kar bova midva zdaj, ampak moram reči, da nikjer nisva našla dobre ponudbe. Pogovarjava se z ljudmi, rečejo nama, na katere lokacije naj greva pogledat, pregledujeva tudi po spletu, a sva do zdaj našla le en lokal, kjer je res presna hrana. Vodi ga neka učiteljica, a ga ima odprtega zgolj med vikendi. Hrana je zelo dobra, a ima mišljene predvsem zajtrke.

Pozanimala sem se tudi, kako je tu ob času malic. Pri nas je pestra ponudba malic, tukaj pa nimaš tega, vsaj ne, da bi jaz zasledila. Oni so si navajeni hrano prinesti s seboj - kakšen sendvič, če pa že imajo čas, da grejo lahko ven, pa gredo v restavracije, kjer dobiš polnozrnat kruh, zeleno solato, sir ter salamo. Tukaj tudi ni reklam, da imajo lokali malice za to in to ceno, da jih vabijo. Ne vem, ali nimajo tako dolge malice ali pa so enostavno drugače navajeni.

"V Slovenijo je na obisk prišla prijateljica iz Nizozemske in bila je tako nerodna z nožem. Ni si znala odrezati rezine kruha."

V večini si vzamejo sendvič s seboj v službo. To je njihovo kosilo. Oni so navajeni kuhati, ko pridejo domov. V tem smislu so potem dobrodošle restavracije za vzeti hrano domov. Če veš, da boš doma še kuhal, potem vzameš zunaj hrano in jo pripraviš doma. Konec koncev ob zaključku meseca verjetno prideš na enak znesek. Če oba delata, pobereta potem še otroke… časovno gledano je lažje, da kupiš že pripravljeno hrano.

Pripravljene hrane je tu precej…

Ko sem prišla čisto prvič na Nizozemsko, to je bilo leta 2005, sem prišla v supermarket in videla, da je bila polica, recimo dva metra dolga, obložena s samimi prelivi za solate. In seveda solate, pakirane z vilico. Tukaj imaš tudi na voljo že narezan kruh. Čez eno leto je prišla prijateljica iz Nizozemske k meni v Slovenijo na obisk in punca si ni znala narezati kruha. Bila je tako nerodna z nožem. Ni si znala odrezati rezine kruha. Meni je bilo seveda smešno, ona pa se je malce opravičevala, češ, da je možno pri njih kupiti le narezan kruh. In to je res. Če greš v pekarno, te bodo vprašali ali pa kar sami narezali kruh. Podobno je z juho. Če želiš jesti zelenjavno juho, lahko kupiš zelenjavo že narezano na kose, samo vržeš v lonec in skuhaš.

Koliko časa sta s Timom že skupaj?

Slabo leto. Poznava se dlje, ker sva delala skupaj (Saša je bila Timu nadrejena na ladji, op. a.). Na Nizozemskem sem zdaj uradno preseljena dva meseca. Že prej sem bila veliko v tujini, s prejšnjim fantom, ki je bil tudi Nizozemec, sva veliko potovala. Ni mi problem oditi kamorkoli. Podpiram vse pri nas, ki pravijo, da možgani bežijo iz Slovenije - mislim, da je v Sloveniji premalo narejeno za mlade. Karkoli želiš narediti, te poskušajo ustaviti. Zaverovani so v nekaj, kar trenutno deluje, želijo si raje delati v preverjenih okvirjih. Čas pa te hitro povozi. Sploh z grafičnim oblikovanjem je tako. Če ne greš naprej s stvarmi, je hitro konec.

Pa misliš, da boš še kdaj delala na tem področju?

Upam, da bom. Na srečo sem imela tudi na ladji priložnost delati na tem področju, oblikovala sem knjige in reklame za ladje. Imam pa prijateljico, ki je freelancerka v grafičnem oblikovanju, in ima veliko dela, zato mi vsake toliko pošlje delo in lahko kaj naredim. To kar delava s Timom me veseli, ne bi pa rada oblikovanja popolnoma postavila na stran. Nadaljevala bova tudi s pisanjem bloga iz najinega lokala.

"Tukaj se moraš vse dogovoriti vnaprej. Pokličeš prijatelja, da bi se dobili, in reče: v četrtek ob 19. uri."

Njun brownie, ki je brez moke, masla in sladkorja (Vir slike: osebni arhiv).

O čem pišeta blog?

Jaz sem že prej pisala blog v slovenščini o mojem življenju na ladji. Dobila sem kar veliko pozitivnih odzivov nanj.

Zdaj, ko sva z mislijo pri novem lokalu, sem rekla, da bi lahko nadaljevala s pisanjem. On sicer vztraja, da bi pisala v nizozemščini, ampak mislim, da bi s prevajanjem imel on preveč dela. Poleg tega bi rada pisala v angleščini, da bi lahko tudi moji prijatelji v Sloveniji sledili blogu.

Na voljo bodo tudi recepti tega, kar delava. Skratka blog bo na temo lokala. Meni je to v užitek… Trenutno se še ukvarjam s spletno stranjo, včasih pa me za rokav pocukajo tudi prijatelji. Veliko mi pomeni, ker si pri grafičnem oblikovanju lahko res kreativen.

Kaj pa najbolj pogrešaš od doma?

Če si doma v Sloveniji, si recimo v mestu in imaš čas, pokličeš prijatelja, greš na kavo in vedno nekoga najdeš za druženje. Tukaj se pa moraš vse dogovoriti vnaprej. Pokličeš prijatelja, ali bi se dobili, in reče v redu, v četrtek ob 19. uri. To zelo pogrešam. Mislim, da je pri nas še vedno tako, da če greš malo v nakupovanje, boš vedno šel tudi na kavo, ne samo v trgovino in takoj domov. V Postojni rečemo `gremo pohajat`, kar bi lahko rekli tudi `window shopping`. Tukaj to pogrešam.

Pogrešam prijatelje. Sicer sem že stara 30 let, tako da je normalno, da imaš novo družbo. Imam sicer še prijatelje z dela Nizozemske, kjer sem prej živela, a so oddaljeni vsaj eno uro vožnje stran, tako da se ni lahko dobiti z njimi. Pa seveda pogrešam družino…

Kaj drugega … od hrane ne. Tukaj enako jem, kot sem jedla doma. Dobro se mi zdi, da živiva tako blizu centra, da lahko dobiš vedno kar hočeš. Vse je odprto sedem dni na teden, v 10 minutah si v centru z avtom ali kolesom. Če hočeš it ven, imaš kam iti. Vedno se nekaj dogaja.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!