Ekipa Zenodys: V Rockstartu so nam zmešali glavo

Avtor Maruša Žibert — 30.03.2015
Komentiraj!
Trije člani ekipe Zenodys, ki zadnja dva meseca delujejo v sklopu nizozemskega pospeševalnika Rockstart, so tik pred razkritjem MVP-ja. Z ekipo smo se dobili na sončen dan v Amsterdamu in vsaj malce spoznali njihov dnevni utrip v njihovem novem domu.
Ekipa Zenodys: V Rockstartu so nam zmešali glavo

Ekipa Zenodys. Z leve proti desni: Jernej, Andrea in Tomaž (Vir slike: Maruša Žibert).

Ekipa je v Amsterdamu že dva meseca. Pred seboj imajo še štiri mesece, v katerih se bodo preizkusili tudi pred potencialnimi investitorji. Pogovarjali smo se o iskanju stanovanja v Amsterdamu, kako in kdaj začenjajo z delovnim dnevom, kakšne razlike opažajo s slovenskim poslovnim svetom, beseda pa je seveda nanesla tudi na preživljanje prostega časa v tem zanimivem mestu.

Štiričlanska ekipa razvija platformo, ki omogoča enostavno priklapljanje naprav in kontrolo ter avtomatizacijo brez potrebe po programiranju. Sestavljena iz majhne škatlice, deluje po principu »priklopi in delaj« ter »riši in ustvarjaj«. Uporabnik nanjo priključi poljubne naprave, senzorje in spletne aplikacije. Z njo lahko sprogramirate, da se vaš pralni stroj vklopi le ob cenejšem električnem toku, ali pa da se prižgejo luči, ko odprete vrata. Znotraj sistema se namreč izriše logika, kako se bodo priključene naprave med sabo pogovarjale in kako se bodo podatki iz sistema prikazovali na grafih.

Zdaj ste tukaj že dva meseca Kaj vas vse še čaka?

Jernej: Do 30. aprila, ko nastopi Demo day, poteka začetni del. Sledita še dva meseca priprav na iskanje investitorja. Gre za proces nekega logičnega nastavka startupa, začneš z idejo in verifikacijo ideje. Pred prihodom smo imeli produkt že kar dobro razvit. Gre za nastavek produkta, ki ga lahko ponudimo hobistom, razvijalcem in ljudem, ki delajo stvari doma. Želimo, da produkt testirajo in da s tem ponesemo produkt na bolj zanesljivo raven. Precej kompleksno, saj delamo na strojni opremi, vzporedno tudi na oblaku in mobilni aplikaciji.

Ker smo na programu pametne energije, iščemo, kam se še lahko usmerimo in program čim bolje izkoristimo.  Želimo poiskati poslovni model in tržno nišo, ne pa toliko investicijo.

V prvem delu torej delamo na verifikaciji hipotez, iskanju poslovnega modela in nastavljanju produkta. Zdaj gremo na razvoj MVP-ja. To je naslednji del, ki traja do 30. aprila, ko bomo pokazali svoj MVP in model.

Kako je z mentorji v pospeševalniku?

Jernej: Imamo mentorje, ki nam pomagajo. Ko najdemo nek poslovni model, se naslovimo na najbolj ustreznega mentorja, on pa nam po najboljših močeh pomaga. V inkubatorju se nenehno dogaja. Ali so to ljudje, ki jih pripeljejo tja samo za nas, gremo na obisk do večjih ponudnikov zelene energije in energije na splošno, ali pa so to dogodki, prirejeni v inkubatorju, namenjeni zlasti mreženju.

So mentorji samo Nizozemci?

Jernej: Večinoma so Nizozemci. Najdejo se tudi Angleži in tujci, ki živijo na Nizozemskem.

Kako se je začela zgodba z Rockstart? Naj bi šlo za povabilo z njihove strani

Jernej: Tako je. Takrat nismo aktivno iskali takšne možnosti, saj smo produkt najprej želeli spraviti do MVP-ja. Že pred tem smo bili v pospeševalniku Deutsche Telekoma v Krakowu. Očitno so želeli imeti tudi startup s področja IoT znotraj pametne energije in nas nekje "zvohali". Stik so navezali prek elektronske pošte, sledil je prvi intervju. Vstopili smo v selekcijski postopek, nato šli še čez dva intervjuja. Novembra smo odšli na Selection day v Amsterdam in bili sprejeti.

Kako poteka vaš delovni dan? Kdaj se začne?

Jernej: Dejansko se začne, ko vstanemo …

Tomaž: Ob desetih … (smeh)

Jernej: Odvisno, kaj nas čaka tisti dan. Nekje med 9. in 11. uro se pojavimo. V tem trenutku delamo na MVP-ju, imamo delavnice, srečanja z mentorji in drugimi. Hodimo na teren. Nenehno delamo na produktu in tako bo vse dokler ne pokažemo MVP-ja. Upam, da naslednji teden … Ona dva programirata, jaz poskušam tuhtati o poslovnem modelu, navezovati stike in podobne zadeve. Na delavnicah in dogodkih vsi nastopamo kot del startupa - se predstavljamo, promoviramo in poskušamo prodati naš izdelek.

Ne veste, kako se lotiti razvoja MVP-ja? Pridite v MP šolo!

Ko greste na teren, si sami uredite sestanke?

Jernej: Ne, to je večinoma vse v domeni inkubatorja. Oni nam sporočijo, kdaj je srečanje na primer z Alliandrom, ki je eden največjih ponudnikov elektro energije tukaj. Javijo, da bomo imeli "speed meetinge" pri njih, tako z vodilnimi ali pa delavci iz marketinga. Dajo nam vpogled, kaj se bo približno tam dogajalo, nato pa poskušamo iz pogovora izluščiti potencialen poslovni model, ki je primeren za nas. Sestanke smo iskali tudi sami, ampak nismo naleteli na veliko odprtih vrat.

Kako to?

Jernej: Predvsem zato, ker še nimamo MVP-ja. Naš izdelek je pogosto tudi težko razumeti. Prvič, ker smo v niši, ki šele prihaja, IoT, in ga ljudje še ne razumejo, drugič pa, ker ga veliko lažje razumejo, ko vidijo, kaj lahko z njim delajo. Zato nismo še tako agresivni. Ko bomo imeli MVP, škatlo, aplikacijo, ko bo vse postavljeno, bomo lahko šli na teren in predstavili "value proposition". Imamo že nekaj dogovorov za predstavitve, ampak jih še nismo opravili. Običajno rečejo, pridite, ko boste imeli kaj za pokazati …

Imate pa še enega člana, ki je ostal v Sloveniji

Jernej: Miha, on je četrti član naše ekipe, uradni soustanovitelj. Odločil se je, da ostane v Sloveniji, ker je šest let živel na Japonskem in se nedavno vrnil nazaj. Rekel je, da mu ta trenutek ponovna selitev ne ustreza.

Andrea: Zdaj si bo počasi premislil (smeh).

Jernej: Zdaj, ko vidi naše dogajanje, kako komuniciramo in kako se imamo na nek način dobro, ter dinamiko, ki se ustvarja znotraj nas, znotraj odnosov inkubatorja, ga mika …

Kako se pa sicer poznate med seboj?

Jernej: Vse se je zgodilo v zadnjem trenutku. Midva s Tomažem sva se spoznala dobro leto nazaj, ko sem iskal tehničnega soustanovitelja, on pa nekoga za marketing. Dobila sva se, bila navdušena in začela zadevo razvijat, delati na poslovnih načrtih, prijavila sva se v Krakow in na Seedcamp. Bili smo sprejeti. Andrea pa se je priključil tik pred Amsterdamom, decembra.

Andrea: Imel sem priložnost oditi iz Slovenije ali pa še naprej pošiljati življenjepise. Izbral sem raje avanturo.

Jernej: Miha pa je prišel novembra.

Ekipa, ki se je pred Amsterdamom komaj spoznala, danes deluje zelo usklajeno (Vir slike: Maruša Žibert).

S čim ste se prej ukvarjali?

Tomaž: Zaposleni smo bili v podjetjih.

Andrea: Kot študent sem se začel ukvarjati z izdelavo spletnih strani, sodeloval sem z več IT podjetji. Pozneje sem iskal nove izzive in so-ustvaril Wellioo startup, ki pa se je težko prebijal skozi slovenski trg. Prisiljeni smo bili iskati nove službe. Nadaljeval sem kot freelancer ter iskal boljšo službo. Želel sem si dela v tujini in ob prvi priložnosti odšel.

Tomaž: Jaz sem imel delavnik, delo v podjetju, ki po svoje daje zanesljivost.

Kakšne bi lahko rekli, da so razlike med slovenskim in nizozemskim načinom dela?

Jernej: Kako delajo Nizozemci, niti ne vemo. Ne vidimo procesov znotraj drugih podjetij. Lahko povemo samo, kako je znotraj pospeševalnika. Zelo sproščeno okolje je, dela se …

Tomaž: To je hobi program (smeh).

Jernej: Ko se dela, se dela na polno. Ne dela se od 9. do 17. ure. Bolj je razlika med startup delom in delom v nekem ustaljenem podjetju, kjer so zadeve bolj določene. Kot je rekel Tomaž, mi delamo zadevo bolj iz hobija, kar pomeni, da ni neke jasne meje, kdaj delo poteka in kdaj ne. Delamo bolj ali manj po potrebi, kar dejansko pomeni nenehno, razen ko nastopi prosti čas. To je verjetno velika razlika s tem, ko prideš v neko podjetje, se štempljaš … pa ob 17ih odideš domov in se odštempljaš.

Tomaž: In vsako minuto gledaš na uro, kdaj bo konec delavnika.

Jernej: Mi dejansko živimo s tem startupom. Tudi ko ne delamo. Naša komunikacija je veliko bolj sproščena kot v marsikaterem podjetju, je pa tudi res, da nimamo zaposlenih, nimamo nikogar nad ali pod sabo. Enakovredni smo si. Enakovredno tudi komuniciramo. Ne predstavljamo si, kako bi bilo, če bi bil ta trenutek nekdo od nas še vedno zaposlen ... dinamika bi bila popolnoma drugačna.

Kako pa je bilo z iskanjem stanovanja? Imeli ste kar precej težav.

Jernej: Stanovanje v Amsterdamu je iz Slovenije skorajda nemogoče najti. Amsterdam je popularna destinacija in stanovanj dejansko primanjkuje. Ko smo poskusili najti stanovanje iz Slovenije, nam sploh nismo odpisovali, ali pa so nas želeli videti, preden se vselimo. Ko smo prišli sem, smo iskali, ampak večinoma nihče ni želel vzeti »treh dedcev« (v smeh planejo vsi trije). Vsi so iskali pare.

Tomaž: Lahko bi tudi rekli, da smo couple (par, op.a.).

Jernje: Bili smo že na tem, da rečemo, da smo couple (smeh). Takrat bi stanovanje zagotovo dobili.

Tomaž: Vsaj stanovanje bi dobili. Včasih je treba malo potrpet.

Jernej: Njim je vseeno, kaj si. Načeloma bolj preferirajo dva moška, ki sta par, kot pa dva moška, ki nista. Zgodbe so različne. Dobiš stanovanje, plačaš mesečno provizijo, večinoma plačaš tudi nekaj mesecev vnaprej, imaš pa lahko tudi veliko srečo in naletiš na kakšnega dobrega lastnika, pa se z njim zmeniš za dobro ceno. Mi te sreče in časa nismo imeli. Zavedali smo se, da če bomo šli v iskanje stanovanja, ga bomo morali iskati po celem Amsterdamu, morda celo izven mesta. Na koncu pa je padla ideja s temi kontejnerji. Po velikem naključju smo se potem odločili za to.

Kje pa so?

Jernje: Na severu Amsterdama.

Tomaž: Ti kontejnerji zvenijo morda celo malo čudno. Ampak niso slabi.

Jernej: Gre za klasično študentsko sobico. Kontejnerji, ki so zloženi eden na drugega. Rušijo jih julija, zato so študente že izselili, sobe pa samevajo. Inkubator pa ima očitno dobre odnose z njimi in so nam uredili bivanje tam.

Inkubator na začetku ni priskočil na pomoč?

Jernej: Ne. To moraš urediti sam. Rekli so, če bodo kaj izvedeli, nam bodo pomagali.

Koliko startupov pa je trenutno v Rockstartu?

Jernej: V našem programu je 10 ekip, vzporedno potekata še dva programa. Zagotovo je 30 startupov in še tri večja podjetja. Zmanjkuje prostora za vse. Zato se bodo junija selili na severni del v večjo stavbo.

Andrea: Imeli bodo tudi dodatne programe, na primer Health (zdravje).

Jernej: V nekem drugem naselju bo, izven Amsterdama. Tam so tudi tovarne, ki delujejo na zdravstvenem področju.

Kako je s poslovnim okoljem tukaj?

Jernej: Okolje je tukaj bolj prijazno kot v Sloveniji. Poslušajo te, sprejmejo, zanima jih, kako in kaj jim lahko z izdelkom doprineseš v poslu. V Sloveniji smo naleteli na zelo zaprt teren. Ljudje še pokažejo interes, potem pa se zadeva tudi konča. Tukaj je več sodelovanja, a pravo sliko bomo dobili, ko bomo imeli produkt.

Kaj torej ustvarja ekipa Zenodys?

Jernej: Imamo strojno opremo, ki služi temu, da nanjo povežeš senzorje in naprave; hladilnik, pomivalni stroj, karkoli. Na voljo je tudi grafična aplikacija, ki nadomesti programiranje. Vse, kar delaš, je, da rišeš ikone, povezuješ in nastavljaš svoje nastavitve, v tretjem delu pa dobiš podatke, jih vizualiziraš, izdelaš grafe. Vse pa krmiliš z mobilnim telefonom.

Pa bo primerno tudi za starejšo gospo, ki ima pametni telefon?

Tomaž: Starejše gospe bodo morale še malce počakati. Delamo pa na tem, da bo čim enostavnejša uporaba.

Jernej: Naša poanta je, da zadeve narediš veliko hitreje. Ne potrebuješ programirati, odmisliš lahko tudi na strojno opremo. Težko je, ker, če si programer, moraš biti dejansko dobro vpet v ta svet, sploh zato, ker je IoT tako nov, pa nastaja toliko problemov. Mi poskušamo to rešiti ravno s povezovanjem.

Kdaj pa mislite, da bo izdelek na voljo za prodajo?

Jernej: Upamo, da bomo začeli naslednji teden prodajati, vsaj za zaprto beto skupino. Sledila bo produkcija in prodaja.

Torej, recimo do poletja?

Jernej: Upam. To je bolj vprašanje za inženirja (smeh).

Andrea: Smo na dobri poti.

Tomaž: Še par napak razrešimo, pa bo.

Andrea: Glede na to, kako je bilo dva meseca nazaj, smo naredili velik korak.

Koliko pa vam je sam inkubator pomagal pri razvoju?

Tomaž: Meni je zelo veliko s te strani, da imam sedaj čas samo za ta projekt. Prej sem bil zaposlen v podjetju.

Ti si zamenjal službo za Zenodys?

Tomaž: Tako je. Težko je bilo dopoldne delat v podjetju, popoldne pa še nadaljevati z razvojem pri Zenodys. Tako da glede časa, je to super.

Andrea: Zdaj si lahko 200 odstotno posvečen delu. Neobremenjeno delaš, tudi hitreje.

Tomaž: Meni je sekira v med padla glede produkta.

Jernej: V Amsterdam smo prišli zelo samozavestni, češ, kaj imamo. Mislili smo si, da bomo hitro na trgu, da bomo zelo hitro začeli tudi s prodajo. Potem pa se je pojavilo milijon vprašanj, ki so nam jih postavili v inkubatorju in nam zmešali glavo. Postavili so nas dve stopnici nižje. Da imamo preširoko nastavljen poslovni model, s katerim smo hoteli biti vsi za vse. Zdaj nas hočejo usmeriti, da najdemo ožje niše. Zato želimo ustvariti še določene aplikacije oziroma programe za naš produkt. To je težak proces, ker konec koncev moramo imeti poslovni model. Vse moramo postaviti iz nič, na področjih, ki jih dejansko ne znamo, oziroma jih ne znamo tako dobro. Do te faze so nam dobro zmešali glavo, pričakujemo pa, da nam bodo pomagali postaviti glavo nazaj na pravo mesto. Meni je inkubator veliko pomagal. Šel sem čez težko obdobje, od iskanja poslovnega modela do … Ne želim zveneti, kot da jamram, želim povedati, da te izzovejo, da začneš razmišljati o zadevah, o katerih mogoče sploh nisi razmišljal, če pa že si, pa si vprašanja postavil nekam v ozadje. Mislil si si, da se bodo stvari že rešile.

Tomaž: Pripravljajo te na vstop na trg.

Jernej: So precej striktni. Ni enostavnih odgovorov na njihova enostavna vprašanja.

So pa tudi zelo pošteni.

Jernej: Zelo. Pomagali so nam tudi na ... Dobro, niso nam našli stanovanja, vendar, ko smo bili na tesnem z denarjem, so nam založili za najemnine. Zelo pošten odnos imajo … Nizozemci so zelo praktični. Ko pride do problema, ga znajo rešit. To se tukaj zelo dobro kaže in dejansko so nam do zdaj, kar se tiče papirjev in ostale birokracije, pomagali.

Kakšna bo pa cena izdelka?

Jernej: Za začetek bo škatla stala okoli 150 evrov. Verjetno bomo imeli "freemium" model za hobijiste in druge uporabnike. Ko bo stekla serijska produkcija, bo cena nižja ali pa naša marža višja. Nismo se še odločili. Verjetno bomo razdelili aplikacijo na poslovni del, ki bo plačljiv in na brezplačen del za domače uporabnike. Odpiramo še nekaj front, kjer bomo videli, kako se bomo usmerili. Potencialno zanimiv sektor se kaže v dostavljanju podatkov iz senzorjev interesiranim strankam, na primer podjetju Nielsen, KPGM, torej, podjetjem za analizo. Ti podatke rabijo, a jih nimajo. IoT jim te podatke omogoča pridobivati.

Da bi njim zagotavljali podatke.

Jernej: Tako. Z Alleandrom se dogovarjamo, da bi naše škatle postavili v domove in z njimi spremljali porabo energije. Na podlagi podatkov bi delali analize, kako optimizirati porabo in podobno. S tem pa bi bilo uporabnikom mogoče spuščati ceno. Nekakšna daj-dam varianta.

Kje bo pa proizvodnja?

Jernej: Za zdaj nastaja doma. Ko bomo imeli večje zadeve, bomo verjetno proizvajali v Sloveniji, na Nizozemskem ali Poljskem. Bomo videli. Verjetno bo kar Slovenija. Preučili bomo, kaj se najbolje splača.

Do poletja nameravate produkt predstavite širši javnosti Kakšni pa so sicer vaši prodajni cilji? Kolikšna bo proizvodnja?

Jernej: Tega načrta še nimamo. Do 30. aprila moramo imeti malo bolj jasno razčlenjeno sliko o načrtih. Za zdaj puščamo odprte možnosti. Ali bomo imeli končne uporabnike samo za testiranje, in ne bomo tržili, če bomo recimo našli "data logging" opcijo na Nizozemskem ali kje drugje. Dejansko se nočemo še odločiti ta trenutek. V naslednjih dveh mesecih se bo pokazalo, kam se bomo obrnili. Načrti pa so, da se finančno čim prej postavimo na lastne noge.

Kako je bilo glede pogojev za pristop k Rockstartu? Osem procentov so vzeli

Jernej: Ja, osem procentov za 75 tisoč v denarju in storitvah. Torej, pisarne, mentorji, pravne pogodbe, razne storitve, kot je na primer Amazon, kar je klasika. 75 tisoč je bilo končno vrednotenje za 8 odstotkov. Kot zdaj vidim, je osem odstotkov klasika, nekje od 15 do 50 tisoč v denarju in storitvah. Evropska varianta je nekje 8 odstotkov in okoli 20 tisoč, v Angliji pa so večinoma višje cene.

Katere države so vam poleg Nizozemske najbolj zanimive?

Jernej: Nizozemske nimamo kot končni trg za produkt. Vidimo jo za postranske projekte. Drugače pa EU, ZDA in Japonska, kjer je težje prodreti zaradi jezikovne bariere.

Vam potem lahko tudi kaj Miha pomaga

Jernej: Mogoče, ampak na račun Japonske ne bomo izpuščali ZDA ali EU. Stran bo nastavljena globalno, tako da bo lahko vsak kupil. Imamo že potencialnega kupca iz Indije, ki se zanima za naš produkt.

Podjetje imate tu?

Jernej: Ja, podjetje imamo tu zaradi inkubatorja. To je bil eden od pogojev, ampak če bi imeli odprtega že v Sloveniji, ne bi bilo nič narobe. Postopki in cena inkorporacije so dejansko zanemarljivi, pravne zadeve pa nam krijejo oni, zato smo se odločili, da podjetje odpremo tukaj. Tudi zaradi lažje komunikacije z inkubatorjem. Plan je, da bomo imeli poslovni del tukaj, razvojni del pa verjetno v Sloveniji. Zaradi cene.

Tudi, ko boste zapustili Amsterdam.

Jernej: Zelo verjetno, ja. Razen, če bi se z naslednjo rundo pokazalo, da je treba podjetje preseliti v ZDA - tukaj smo dogovorjeni, da lahko v primeru pogoja potencialnega ameriškega investitorja, odpremo tudi v ZDA podjetje. Ampak proizvodnja bi še vedno ostala v Sloveniji.

Kako pa je z ostalimi startupi v Rockstartu, kako je v njihovih domovinah poskrbljeno za mlade podjetnike?

Jernej: Izkušnjo s Poljsko imamo sami. Glede na to, da Poljaki niso občutili krize, je bila poslovna klima tam, vsaj po občutku, zelo dobra. Startup scena je tam zelo močna. Dobro podporo imajo tudi po svetu, ker je Poljakov po svetu ogromno. Angleži imajo zelo liberalno okolje, saj kopira precej ameriško varianto. Za odpiranje firme potrebuješ, mislim da, 15 funtov, za to dobiš celotno pravno podporo. Na Nizozemskem so leta 2012 liberalizirali odpiranje podjetij in ga prilagodili startupom. Čeprav še ne popolnoma. Zdaj, ko je Nelly Cros postala glavna za startupe na Nizozemskem, pripravljajo še zakon, ki bi to še bolj liberaliziral. Da bi bile vstopne ovire, davčne, finančne, na začetku dejansko nične. Trenutno je politika zaposlovanja precej rigidna, kar je še večji problem, ki ga imajo ta trenutek. Ampak če to vse impliciramo na Slovenijo, je okolje veliko bolj hitro in učinkovito. Tudi razmišljanje ljudi je tukaj popolnoma drugačno. Pa ne samo tu, imamo tudi veliko opravka s Finci, ki so povsem drugačni od Slovencev. Želja po izdelavi produkta in uspeha, kako monetizirati zadevo … Veliko več je sodelovanja kot pri nas.

Kaj pa prosti čas tukaj

(smeh ekipe)

Tomaž: Ta je vedno, pa ga obenem tudi ni.

Jernej: Veliko prostega časa nismo imeli. Šli smo se malce zabavat, hodimo na pijače, ampak kaj več pa ne. Nismo še izkoristili Amsterdama v vseh lepotah nočnega življenja, kot bi ga lahko. Tudi vreme je bilo precej slabo. Mislim, da bo zdaj veliko bolj prijetno ven hodit. Veliko se dogaja tudi znotraj inkubatorja, ki je narejen za zabave. Ob petkih zvečer se scena razvije, veliko se dogaja in tam smo vedno prisotni.

Andrea: Ne tečeš domov, ampak ostaneš tam.

Jernej: Prinesejo piva in potem se mreži. Skratka "dogaja".

Andrea: Pridejo tudi iz drugih podjetij, ki so v isti hiši.

Kaj pa za vikende, ko ste prosti?

Jernej: Načeloma smo delali, razen po kakšnih zabavah (smeh). Šli smo na sprehode. Vreme je bilo v preteklih tednih tako slabo, da, tudi če je sijalo sonce, je pa pihalo, ta da smo raje ostali doma. Pa tudi deževalo je precej.

Andrea: Tu sneži, dežuje, pa jih vidiš zunaj na kolesu. Brez kape, brez dežnika.

V službo hodite peš?

Jernej: Peš ja. Približno 40 minut je. Za Andreo je malce več, ker počasi hodi (smeh).

Tomaž: Kar paše.

Jernej: Verjetno si bomo zdaj kupili kolesa. Morali se bomo prilagoditi na nore voznike (smeh).

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice