Fret Friend: za začetnike in prave kitariste

Avtor Maruša Žibert — 21.01.2016
Komentiraj!
Vse več je slovenskih ekip, ki se opogumi in se na Kickstarterju predstavi dvakrat. Med njimi sta tudi brata Berce, ki sta se pred dvema letoma predstavljala z namizno igro Tracker. Tokrat se s pomočjo večje ekipe podajata s pripomočkom za igranje kitare.
Fret Friend: za začetnike in prave kitariste

Razigrana ekipa Fret Frienda se bo v začetku februarja predstavila na Kickstarterju (Vir slike: Matic Gabriel).

Žiga in Tim Berce ter Klemen Lorber se bodo v začetku februarja že drugič predstavljali na Kickstarterju. Tokrat s Fret Friend, pripomočkom za lažje in hitrejše učenje igranja kitare, katerega potencial so prepoznali tudi dolgoletni kitaristi. Projekt lahko podprete tukaj.

Pogovarjali smo se z mlajšim bratom, Timom, ki je idejo za učni pripomoček dobil pred štirimi leti.

Kaj je Fret Friend? Kako ga lahko uporabljamo?

Fret Friend je pripomoček za igranje kitare iz kompozitnega blaga. Na zgornji strani je material, po katerem lahko pišemo, spodaj pa je guma, ki preprečuje zdrse po vratu kitare. Vpnemo ga z ježki pod strune, na vrat kitare. Zakaj je to dobro? Ko se učimo igranja kitare, igramo zaporedja tonov, ki spadajo skupaj - ključ. Če igramo v ključu, ne moremo igrati narobe, ker se vsak ton sliši »pravilno«. Z njimi lahko ustvarimo melodije. Zaporedje je kompleksno, zapomniti si moramo položaje rok in prstov. Da si jih hitreje zapomnimo, si jih s pomočjo Fret Frienda napišemo oziroma narišemo kar pod strune, tako da vemo, kje so pravilni toni. Prav tako je lahko v ogromno pomoč pri učenju enostavnih in kompleksnih akordov. Gre za vizualni pripomoček pri učenju, ne bo pa vas spremenil v najboljšega kitarista v nekaj minutah.

Od kod je material? Kaj lahko pričakujejo podporniki?

Material uvažamo iz Italije, ker ga v Sloveniji ni na voljo, tu bomo rezali in šivali. Poskušali bomo najti še tanjše ježke, zaradi debeline vratu. Končni material bo debelejši od zdajšnjega, predvsem pa bo nudil boljši občutek. Manj se bo vihal, lažje bo risati, bolj trpežen bo.

Omogoča nam tudi brisanje.

Podobni produkti že obstajajo - nalepke, ki se jih da pod strune, z že označenimi toni. To ni najboljša rešitev, saj lepimo po lesu, kitare pa ne želimo uničevati, hkrati pa nam ne omogoča lastnih kombinacij tonov - samo tistih nekaj, ki so označene že vnaprej. Tako je naš pripomoček najcenejši način za doseg vseh možnih kombinacij tonov, ki jih je res ogromno. Uporabljajo ga lahko tudi začetniki, tako da si označujejo prijeme akordov po kitari, zarisane tone pa lahko zbrišemo glede na uglasitev, ki jo izberemo. Daje nam možnost, da narišemo praktično karkoli. Je pa tudi z razlogom tako dolg. Pokriva 12 polj, ravno eno oktavo. Po tej oktavi se vsi isti toni spet ponovijo. V resnici potrebujemo zgolj prvi del, ga osvojimo in potem tone preslikamo naprej po vratu. Katerokoli lestvico lahko narišemo in jo uporabljamo za učenje.

S čim brišemo zarisane tone?

Z vodo. Za prototipe uporabljamo svinčnik, ki je iz krede. Za kampanjo pa bomo imeli flomastre, katerih sled se stopi pod vodo. Posušimo in spet uporabimo.

Fret friend

Produkt namestimo, vidimo, kje so pike, in že lahko igramo brez razmišljanja in učenja ter ustvarjamo smiselne melodije (Vir slike: Matic Gabriel).

Kakšna pa je življenjska doba?

Fret Friende, ki so iz delovnega materiala, uporabljamo šest mesecev. Malce so se obrabili, začeli so se upogibati, dotikati strun. Zdaj pa imamo nov material, ki je precej bolj trpežen, s katerim pričakujemo, da bodo zdržali še dlje časa.

Verjetno si sam igral kitaro. Kako je prišlo do ideje za nastanek Fret Frienda?

Smešna zgodba. Kitaro igram približno pet let. Vedno sem bil resen glede učenja, kar je tudi sicer moja strast. Med drugim učim po šolah varno rabo interneta in podobne teme. Na neki točki učenja kitare sem želel ustvariti nekaj svojega, ne zgolj igrati tuje komade, ki sem se jih naučil na pamet. Zato sem se začel učiti lestvice. Na spletu sem našel kompleksne diagrame, na katerih so označeni vsi toni. Preslikati jih je treba iz knjige ali slik na vrat kitare, kar je zakomplicirano. Odločil sem se, da bom malce goljufal. Vzel sem lepilni trak, papir in svinčnik in zalepil papir in označil pravilne tone kar na kitaro. Bilo me je sram, spraševal sem, zakaj se tega le jaz ne morem naučiti. Očitno nihče drug ne potrebuje takšne pomoči.

Pozneje sem se dobil s prijateljem, ki igra kitaro že 15 let. Da bi mi pokazal nekaj trikov. Preden sem šel do njega, sem si rekel, da moram listke potrgati stran. Seveda sem pozabil. Ko je začel odpirati kovček z mojo kitaro … Rdeč sem postajal v obraz, vroče mi je postalo, saj sem se spomnil, da listkov nisem potrgal. Opazil je listke na kitari in me vprašal, kaj je to. V mislih sem imel na tisoče izgovorov, odločil sem se povedati po pravici. Zdelo se mu je zanimivo, poskusil je še sam, odziv je bil dober. To je bilo veliko olajšanje zame. Če je bil tak odziv od nekoga, ki je tako izkušen, potem to sploh ni tako slaba stvar, sem si mislil. Nisem pa se počutil dovolj samozavestnega, da bi takrat projekt lansiral. Videl sem potencial, a rekel, da je bolje, da se še kaj naučim, nisem si niti predstavljal, kako bi ga dejansko naredili. Tega, ki ga vidiš pred sabo, je posledica enoletnega iteriranja. Sprva je bil mišljen plastičen, pa se ni obneslo. Vmes sva z Žigo naredila še namizno igro in jo lansirala na Kickstarterju. Naučila sva se veliko o marketingu, sestavi produkta, iteriranju, delu z ekipo …

Ekipo lahko na Kickstarterju podprete tukaj >>

Sta namenoma lansirala igro, da bi se naučila za Fret Frienda?

Igra je bila narejena in predstavljena na Kickstarterju zato, ker si je toliko prijateljev in oboževalcev, ki sva jih nabrala na Facebooku, želelo imeti najino igro. Uspelo nama je. Ne pravim, da je bil to ogromen uspeh, bil pa je dober občutek, da sva bila sposobna kakovostno izvesti zadevo. Znanja, ki sem jih takrat pridobil, tudi Žiga, ki je sodeloval pri res velikem številu kampanj, sva dala zdaj na kup. Po štirih letih od nastanka ideje smo se lani prepustili Fret Friendu. Zdaj sem pripravljen, da ga predstavim javnosti.

Produkt ste testirali?

S soustanoviteljem Klemnom sva hodila po koncertih, govorila sva s kitaristi. Posnela sva več intervjujev, tudi z Adijem Smolarjem, s S.A.R.S.i, Hamotom (frontman rockovske zasedbe Hamo & Tribute 2 love, op.a.), Kingstoni, Prismojenimi profesorji Blusea... Preizkusili so ga in dobili vtise.

Kakšni so bili?

Zelo dobri. Dobre vtise smo dobili tudi iz spleta, kjer ljudje na produkt naletijo povsem slučajno ali pa na podlagi naših objav. Želijo si ga preizkusiti. Največ skrbi imajo ne toliko s funkcionalnostjo, ampak da bi motil zvok. Ali pa da ne bi bil udoben za igranje. Uporaba Fret Frienda je preprosta. Vpnemo ga z ježki pod strune, na vrat kitare (Vir slike: Matic Gabriel).

Kaj pa jim v tem primeru odgovorite?

Damo jim ga na preizkus. Prijatelj je bil res kritičen, menil je, da bo motil zvok. Poizkusil ga je. Po 30 sekundah igranja je z navdušenjem povedal, da res nič ne moti. Produkt ne moti zvoka in to je bilo tudi naše glavno vodilo.

Se proces učenja dejansko skrajša? Kaj ste ugotovili med testi?

To je njegov glavni namen. Že zaradi psiholoških trikov. Ko se učiš za šolske predmete, če si snov izpisuješ iz knjige in delaš zapiske, se hitreje naučiš. Enako je tukaj. Označiš, zapišeš in že s tem, ko zapisuješ zadevo, gre hitreje. Omogoča pa tudi prosto igranje, za katerega ne potrebuješ predznanja, samo nekaj motorike. Produkt namestite, vidite, kje so pike, in že lahko igramo brez razmišljanja in učenja ter ustvarjamo smiselne melodije.

Torej, lahko rečemo, da ni samo za začetnike …

Primeren je za učenje lestvic in akordov, ne le za čiste začetnike, ki morajo več delati na motoriki, ampak tudi za tiste, ki že vsaj šest mesecev igrajo kitaro. Spet drugi, ki so nas odkrili na spletu, so pripomoček prepoznali kot orodje za sestavljanje svojih melodij. Ustvariš nekaj, kar ti je všeč, si zarišeš in tega ne pozabiš. Je način, da si na hitro označiš melodijo, ki si jo igral.

Koliko sredstev boste zbirali na Kickstarterju?

Zbirali bomo 25 tisoč dolarjev, da ustvarimo zalogo Fret Friendov. Prodati moramo vsaj tisoč osnovnih paketov, da bomo uspešni. Z zbranimi sredstvi bomo lahko postavili zadevo na noge in imeli dovolj veliko zalogo za naprej.

Kdaj so se začele priprave?

Junija lani. Začeli smo delati na družabnih omrežjih in seznamu elektronskih naslovov. Trenutno imamo na vseh družabnih omrežij okoli 16 tisoč sledilcev. Delali smo na strategiji in preverjali, kakšne stvari bi lahko objavljali, hodili na koncerte in druge povezane dogodke. Izvedli smo tudi nagradno igro, podarili smo kitaro in zbrali tri tisoč elektronskih naslovov, kar mislim, da bo pomembno vplivalo pri samem lansiranju.

Gre za specifično ciljno skupino. Kje ste iskali podpornike?

Veliko je kitaristov in učiteljev, ki intenzivno uporabljajo Twitter in YouTube, tudi Instagram. Kitara je precej seksi instrument, ljudje se radi slikajo z njo To je potencialna ciljna skupina. Mi smo zelo na splošno merili na kitariste, teh je veliko, ker želimo produkt stestirati na široki skupini, da bomo po kampanji ugotovili, kdo so tisti, ki si naš pripomoček najbolj želijo.

Ste zaznali kakšen trg, kjer izstopa zanimanje za igranje kitare?

Največ sledilcev imamo iz ZDA, kjer so na splošno gadgeti, takšni in drugačni, precej priljubljeni. Iz evropskih držav pa izstopa Španija, ki je zelo glasbena država.

Fret Friend Kickstarter

Tim in Klemen sta v času priprav veliko hodila tudi po koncertih in zbirala vtise od uveljavljenih kitaristov. Med drugim sta posnela intervjuje tudi z Adijem Smolarjem, S.A.R.S.-i, Hamotom, Kingstoni in nekaterimi drugimi glasbeniki. Odziv je bil dober, pravi Tim Berce (Vir slike: Klemen Lorber).

Če se vrneva še na prvo kampanjo. Takrat sta se veliko naučila, Žiga je znanje izkoristil za svetovanje ekipam, tebi pa je dalo tudi občutek, kako izpeljati uspešno kampanjo. Na Kickstarterju sta se predstavljala leta 2014, od takrat pa se je precej spremenil pristop. Verjetno si opazil veliko razlik s predhodno kampanjo.

Pred kratkim sem govoril z Žigo in mu rekel, da sploh ne vem, kako sva dobila toliko podpornikov pri prvi kampanji. Dejstvo je, da je bilo veliko podpore od naše lokalne skupnosti. Nisva delala na intenzivnem marketingu, ampak na najinih socialnih krogih. Zdaj imamo povsem drugačen pristop.

Zdaj greste tudi bolj mednarodno.

Tudi. Slovenija nama je nudila velik del podpornikov, enako pričakujeva zdaj. Slovenija neverjetno izstopa po glasbi. Živel sem v Španiji, poznam tudi veliko tujcev, pa se mi vseeno zdi, da imamo v Sloveniji nadpovprečno število glasbenikov oziroma ljudi, ki igrajo na kitaro.

Kar pa se tiče pristopov … Omenila si, da je Kickstarter drugačen. Kickstarter ni toliko drugačen, je pa opaziti drugačno obnašanje kreatorjev projekta. Koncept ostaja enak, izziv pa je marketinški pristop. To je tisto, kar se je za ta projekt v primerjavi s predhodnim bistveno spremenilo. Stvari imamo povsem drugače zastavljene, drugačne korake smo ubrali. Poskusili smo več različnih pristopov, da bi ugotovili, kaj najbolje deluje.

Vse več ekip se zaveda pomembnosti oglaševanja, zavedajo se, da samo z objavo projekta ne bodo dobili ničesar. Nekateri podporniki pa imajo občutek, da je Kickstarter spletna trgovina. Ne razumejo, da gre za ekipe, ki dejansko potrebujejo zagonski kapital.

Tak občutek sem imel že ob prvi kampanji. Že takrat so na Kickstarter gledali bolj kot na spletno trgovino kot pa na portal, ki podjetnikom omogoča, da uresničijo svoje sanje in ideje. Bili so prepričani, da bodo izdelek kupili, nanj sicer malce dlje čakali kot v trgovini. Ampak ni tako. Kickstarter je mesto, na katerem postaviš uspešno zgodbo, ki jo lahko naprej izpelješ. Tam je šele začetek. Kickstarter je korak, ki ga naredi dojenček. Ni spletna trgovina, proti čemur se bori tudi Kickstarter, a še vedno obstaja takšno prepričanje. Morda tudi zato, ker je polovica podpornikov na posamezen projekt novih in tega ne razumejo.

Ekipo lahko na Kickstarterju podprete tukaj >>

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!