»Glede na število inšpekcijskih pregledov konkurenci nismo všeč!«

V Prlekiji v Ljutomeru stoji hektar velik rastlinjak v lasti Kmetijskega gospodarstva PanOrganic. Na avstrijskem Štajerskem bo še letos zrasel podoben rastlinjak, kjer bodo uspevale najrazličnejše kulture.
»Glede na število inšpekcijskih pregledov konkurenci nismo všeč!«

Na sliki Niko Miholič in Mario Kurtović iz Kmetijskega gospodarstva PanOrganic. Miholič je prepričan, da se slovenski kmetje še vedno preveč ukvarjajo s poljedelstvom, z živinorejo, medtem ko z zelenjavo in sadjarstvom (razen jabolk) pa bore malo (Vir slike: Jernej Kokol).

Pogovarjali smo se z Nikom Miholičem, ki je v PanOrganicu zadolžen za prodajo. Po slabih treh mesecih od prejema naziva Mladi podjetnik leta ocenjuje, da so postali bolj prepoznavni, tako v poslovnem svetu kot tudi v startup svetu. Pa tudi pri inšpekcijskih službah, saj jih te redno obiskujejo. »Glede na dejstvo, da smo deležni ogromno inšpekcijskih pregledov zaradi prijav s strani posameznikov, bi lahko sklepal, da jim nismo všeč,« pravi Miholič.

Koliko ton pridelka boste pridelali letos?

Ker smo ravno pred enim tednom pobrali česen, še ne vemo točne številke. Predvidevamo, da se bo letošnji pridelek česna gibal okoli 80 ton. Ameriške borovnice smo do konca avgusta pobrali v celoti. Pridelek je bil odličen, in sicer približno 12 ton. Fižol smo začeli pobirati v avgustu, enako velja za jagode goji. Solata in zelišča pa so tako ali tako pobrana vsak dan, tudi poleti nismo počivali, četudi je bilo veliko sezonske solate na voljo.

Zgodbi PanOrganica lahko prisluhnete na dogodku Lastno podjetje? Zakaj pa ne!

Koliko trenutno izvozite?

Trenutno izvažamo solato v Avstrijo, in sicer vsak dan od 5 do 7 tisoč kosov solat. Po novem dostavljamo solato in zelišča tudi v verigo Kaufland v Bolgarijo.

Vse bolj se usmerjate v Avstrijo, kjer je lokalno prebivalstvo še bolj naklonjeno kupovanju lokalne hrane. Kako je vam uspelo vstopiti na avstrijski trg, ki ima takšno posebnost?

Uspelo nam je z zanimivim in inovativnim pridelkom. Ker je solata Živa nov način pridelave, torej pridelana je brez pesticidov in na naravi prijazen način. Pri pridelavi ni odpadnih voda, nasploh se porabi manj vode, prav tako pa se prodaja skupaj s korenino, kar je seveda drugače, kot so kupci bili vajeni doslej, saj solata dalj časa ostane sveža in hrustljava. To so elementi, ki so jih prepričali.

Kako se torej avstrijski trg razlikuje od drugih naših sosednjih trgov?

Vsekakor je kupna moč veliko večja, kar se morda odraža pri večjem zanimanju za naše solate, kajti v primeru solate Žive gre za premium pridelek. Prodajamo jo tudi v avstrijskem Hoferju in tam je sistem prodaje ter dobave enak kot v Sloveniji.

V Avstriji nameravate postaviti rastlinjak, podobnega, kot že stoji v Ljutomeru. Kako napreduje izgradnja? Boste zaposlili avstrijsko ali slovensko delovno silo?

Rastlinjak bo stal na avstrijskem Štajerskem, predvidoma bo postavljen letos jeseni. Postavitev teče dokaj hitro, več dela je z vsemi dovoljenji in drugo administracijo. Investicija bo podobna kot v Ljutomeru, saj delamo popolnoma enak rastlinjak, zato bo tudi enako velika delovna sila. V njem bo delalo deset zaposlenih, najverjetneje bo šlo za avstrijsko delovno silo.

So ti rastlinjaki primerni tudi za sadjarstvo?

Točno ta sistem, kot ga imamo mi in uporabljamo za pridelavo solat in zelišč, ni primeren za sadjarstvo.

Kako pa se slovenski potrošnik odziva na vaše pridelke? Kaj najraje kupuje? Je prepoznavnost večja po zmagi na izboru Mladi podjetnik leta?

Doslej smo prodali največ česna, od letošnjega leta pa največ solat in zelišč. Gre za bolj potrošne pridelke, zato je tudi prodaja večja. Solata je na jedilniku skoraj vsak dan, medtem ko je česen bolj dodatek k jedem. Veseli nas, da raste tudi potrošnja našega fižola. Borovnice so tako ali tako vse prodane, moram pa omeniti, da so od letošnjega leta naprej naše borovnice ponosne lastnice ekološkega certifikata. Letos smo poskusili tudi s čiliji in feferoni, pri katerih smo prav tako zadovoljni z odzivom.

Kar se tiče prepoznavnosti, smo zaradi nagrade vsekakor bolj poznani v poslovnih krogih, pri mladih podjetnikih in startupih. Veseli nas, da smo kot kmetijsko gospodarstvo prejeli nagrado, saj ste v naši dejavnosti, torej v pridelavi hrane, prepoznali potencial. Smo pa od prejema nagrade deležni veliko čestitk in medijskih objav, v poslovnih krogih pa prejeli veliko večjo prepoznavnost, kar je tudi zelo dobrodošlo.

Kako gledajo drugi pridelovalci hrane na vas? Vas vidijo kot postavljavca trendov, ki mu morajo slediti, ali kot konkurenco?

Težko rečem, kako gleda konkurenca. Glede na dejstvo, da smo deležni ogromno inšpekcijskih pregledov zaradi prijav s strani posameznikov, bi lahko sklepal, da jim nismo všeč. Pregledi s strani inšpekcijskih organov so venomer profesionalni in korektni, a problem je, ker nam jemljejo čas in to zgolj zaradi tega, ker nekemu posamezniku nekaj ni všeč na nas.

Slovensko kmetijstvo je še precej konzervativno, zato jim je verjetno naš način v napoto. Sami se kmetijstva lotevamo drugače in se ne oziramo na to, kaj drugi mislijo o nas. Naš uspeh bo povedal ali delamo pravilno ali ne. Je pa res, da se pojavljajo kakšne izjeme, predvsem mladi, ki gredo v pravo smer, kot smo lahko videli na tekmovanju Agrobiznis.

Preberite tudi Nova zelenjavna uspešnica: živa solata >>

Kaj pa je po vašem mnenju napaka slovenskega kmetijstva? Bi morali začeti gojiti kakšne druge kulture?

Prva napaka je predvsem v dejstvu, da določene niti vodijo ljudje, ki bi svoja mesta že davno morali prenesti na mlajše generacije. Druga napaka je, da se bo potrebno zavedati, da slovensko kmetijstvo niso samo jabolka, mleko ali med. Še vedno se večinoma ukvarjamo s poljedelstvom, z živinorejo, medtem ko z zelenjavo in sadjarstvom (razen jabolk) pa bore malo. Je pa povpraševanje po slednjih dveh vedno večje, kar ugotavljajo tudi trgovski sistemi, zato je tudi vedno več promocij v to smer. Veseli tudi dejstvo, da se mlajše generacije čedalje pogosteje ukvarjajo s kmetijstvom. Prav tako, da tudi ministrstvo za kmetijstvo vedno bolj promovira lokalno pridelano hrano. To je vsekakor velika pomoč kmetom pri prodaji svojih pridelkov tako trgovcem, kot tudi na tržnicah.

Kakšno bo po vašem mnenju kmetijstvo čez 50 let?

Zaradi vedno večje naseljenosti in posledično potrebe po prostoru se bo morala pridelava prilagoditi tako slednjemu kot tudi vremenu. Pridelava v rastlinjakih ponuja ravno to – naravi prijazno pridelavo na manjši površini, z večjim izplenom z nadzorovano atmosfero. Menim, da bo kmetijstvo čez 50 let sledilo tehnologiji, tako bomo lahko priča vse večji pridelavi v rastlinjakih. Je pa seveda odvisno od več dejavnikov, nenazadnje tudi od politične volje in njenih usmeritev, v kaj naj se kmetijstvo razvija. Vsekakor bi radi videli, da se usmerja v smer gradnje rastlinjakov in morda manj v postavitve hlevov za živinorejo. Tudi smer, da ni potrebno uživati toliko mesa, kot ga danes, je potrebno umestiti v naš razvoj. Uravnotežena prehrana in prijaznejši odnos do živali so dejavniki, ki bi se morali bolj zasidrati v našo zavest.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Google Adwords

Delavnica: Google Adwords

Pri oglaševanju na Googlu je zelo pomembno upoštevanje splošnih smernic za uspešno postavitev in vodenje AdWords kampanje. Prav zato vas vabimo na delavnico, v okviru katere boste spoznali Google AdWords: od osnov do potankosti. Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>


dr. Peter Merc: »Dejanski potencial blockchaina se šele nakazuje«

dr. Peter Merc: »Dejanski potencial blockchaina se šele nakazuje«

O tehnologiji veriženja blokov se v zadnjem času veliko govori. Pred začetkom Blockchain Roadshowa, v okviru katerega boste spoznali blockchain in njegove potenciale, smo se pogovarjali z vodjo Blockchain Think Tanka dr. Petrom Mercem. Preberite več >>

S podjetjem Vistion do individualnih rešitev strojnega vida

S podjetjem Vistion do individualnih rešitev strojnega vida

Mlado zagonsko podjetje Vistion od leta 2015 naročnikom ponuja individualne avtomatizirane rešitve strojnega vida. Pogovarjali smo se z direktorjem Rokom Miheljem. Preberite več >>

NV Holders – od izvirne ideje do mednarodne prepoznavnosti

NV Holders – od izvirne ideje do mednarodne prepoznavnosti

22-letni Nik Vene je leta 2014 ugotovil, da si mora stalno popravljati srajco. Po neuspešnem iskanju rešitve na trgu je sam oblikoval prvi držalec za srajce. Tri leta kasneje se lahko pohvali z dvema uspešnima kampanjama na Kickstarterju in več kot 10 tisoč prodanimi izdelki. Preberite več >>

Rok Starič: »Pustite svoji domišljiji prosto pot!«

Rok Starič: »Pustite svoji domišljiji prosto pot!«

Na MP dogodku: Razvij svojo idejo v donosen posel je svojo poslovno zgodbo predstavil mladi podjetnik Rok Starič. Preberite več >>

Blaž Kos: “Če želim kaj narediti, bom moral zavihati rokave”

Blaž Kos: “Če želim kaj narediti, bom moral zavihati rokave”

Tudi najbolj ambiciozni posamezniki lahko postanete žrtve brezplodnega trdega dela. Da se vam to ne bi pripetilo, si preberite nasvete Blaža Kosa. Preberite več >>

Z Munchy Monday do okusnih in zdravih prigrizkov

Z Munchy Monday do okusnih in zdravih prigrizkov

Na slovenskem trgu je pod okriljem podjetja Optiweb pred kratkim začela delovati nova storitev: dostava bolj zdravih prigrizkov v podjetja. Preberite več >>

Prvi slovenski center LEGO robotike

Prvi slovenski center LEGO robotike

Inštitut 4.0 je pred kratkim odprl Center LEGO robotike, prvo inštitucijo, namenjeno LEGO robotiki, v Ljubljani. Zgodbo inštituta in centra predstavljamo v prispevku. Preberite več >>

Oznake: , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

Udeležite se dogodkov Blockchain Roadshowa!

21.11.2017 od 16:30 do 08.12.2017 18:00
Udeležite se dogodkov Blockchain Roadshowa!

Blockchain Think Tank, Tehnološki park Ljubljana in Zavod mladi podjetnik pripravljamo serijo brezplačnih izobraževanj o tehnologiji blockchain, kriptovalutah in z njimi povezanimi tematikami. Obiskali bomo številne kraje v Sloveniji - toplo vabljeni, da preverite program in se nam pridružite.
Preberite več >>

Blockchain Roadshow: Trbovlje

21.11.2017 od 16:30 do 19:00
Blockchain Roadshow: Trbovlje

Blockchain Think Tank, Tehnološki park Ljubljana in Zavod mladi podjetnik pripravljamo serijo brezplačnih izobraževanj o tehnologiji blockchain, kriptovalutah in z njimi povezanimi tematikami. Obiskali bomo tudi Trbovlje, kjer nas bodo prijazno gostili v Katapultu.
Preberite več >>

Blockchain Roadshow: Ljubljana

07.12.2017 od 10:00 do 08.12.2017 20:00
Blockchain Roadshow: Ljubljana

Blockchain Think Tank, Tehnološki park Ljubljana in Zavod mladi podjetnik pripravljamo serijo brezplačnih izobraževanj o tehnologiji blockchain, kriptovalutah in z njimi povezanimi tematikami. Serijo bomo zaključili v Ljubljani, in sicer s kar dvodnevnim dogodkom (7. in 8. december). Obiščite nas v Tehnološkem parku Ljubljana!
Preberite več >>

Delavnica: Google Adwords

07.12.2017 od 16:30 do 08.12.2017 19:30
Delavnica: Google Adwords

Pri oglaševanju na Googlu je zelo pomembno upoštevanje splošnih smernic za uspešno postavitev in vodenje AdWords kampanje. Prav zato vas vabimo na delavnico, v okviru katere boste spoznali Google AdWords: od osnov do potankosti.
Preberite več >>

Vse za podjetje