Kako prelisičiti neizprosno vreme?

Avtor Maruša Žibert — 24.12.2014
Komentiraj!
Slovensko podjetje Ponika, ki bo naslednje leto upihnilo drugo svečko, se na trgu predstavlja z akvaponskim sistemom ponnod prime. Dobri rezultati na obstoječem sistemu in postavljanje največjega v tem delu Evrope (v Prekmurju) so jim dali osnovo za prodor v tujino.
Kako prelisičiti neizprosno vreme?

Ekipa podjetja Ponika (Vir slike: osebni arhiv)

Ekipa Ponika je zmagovalna ekipa Reinovator izziva 2014, in sicer v kategoriji Big Impact. S svojim utečenim delom in ambicioznostjo so prepričali podjetniško obarvano komisijo. Pogovarjali smo se z vodjo marketinga, dr. Majo Turnšek Hančič.

Od kod ste dobili idejo za Ponnod?

Akvaponika obstaja že dobro desetletje, sprva kot projekt navdušencev predvsem v Avstraliji, v zadnjih letih tudi kot industrija, ki obeta drugačen, učinkovitejši, okolju bolj prijazen in bolj robusten način pridelovanja hrane. Naš idejni vodja je Matej Leskovec, ki testira in razvija akvaponiko skoraj od njenih prvih korakov. Doma, v Idriji ima že več kot 8 let akvaponski sistem, ki uspešno nadomešča vrt kar na strehi garaže.

Kdo sestavlja ekipo? Iz katerih strok prihajate?

Ustanovitelji smo trije mladi, visoko izobraženi, vodja razvoja Matej Leskovec, direktorica dr. Vesna Miličić in jaz kot vodja marketinga. »Ognjeni krst« prvih dveh let skupnega delovanja smo preživeli, saj kot ekipa dobro delujemo. Veseli smo, da so se nam pridružili še drugi visoko izobraženi mladi. Gašper Jeršin in Kevin Hartman sta magistrska študenta Biotehniške fakultete, ki sta se začela specializirati vsak za svoje področje, eden za rastline, drugi za ribe. Mitja Kopina prinaša ekonomsko znanje, študent računalništva in informatike, Matic Repše, razvija avtomatski digitalni nadzorni sistem za spremljanje izbranih parametrov (pH, T, vlaga), ki so ključnega pomena za nemoteno delovanje sistema in deluje na vseh sistemih ne glede na njihovo velikost, Tamara Strnad pa nam pomaga na izdelke gledati tudi iz estetskega vidika.

Imate podatke, koliko hrane mesečno pridela vaš sistem? Koliko se to družini pozna na proračunu?

Največ podatkov imamo s testnega prototipa v Idriji. Količina je seveda odvisna od tipa zelenjave. Akvaponska rast je primerljiva s hidroponsko, več kot desetkrat bolj učinkovita kot rast v zemeljski prsti, saj imajo korenine rastlin konstanten dostop do vode, hranil in kisika. Razlika med njima pa je, da akvaponika v pretežni meri izrablja naravna hranila iz ribjih izločkov, hidroponika pa umetna.

Beseda akvaponika je skovanka iz akvakulture in hidroponike. Akvakultura je gojenje vodnih organizmov, na primer rib. Hidroponika pa je breztalno gojenje rastlin, se pravi brez zemlje v raztopini, bogati s hranilnimi snovmi. Akvaponika je združitev obeh pristopov.

Matej Leskovec je v diplomski nalogi primerjal količino pridelka v svojem sistemu v Idriji in na integriran način v zemlji. Zanimala ga je endivija, solata »Noisette«in mesečna redkvica, pridelana na akvaponski način. Pridelek solate je znašal 3,6 kg na kvadratni meter, v zemeljskem substratu pa 1,6 kg na kvadratni meter, 6,9 kg endivije na kvadratni meter v akvaponiki in 2,0 kg na kvadratni meter v zemlji. Delež redkvic, ki spadajo v tržno kategorijo, je bil glede na število vseh pridelanih redkvic v akvaponiki 26,7 %, v zemlji pa 2,35% (Leskovec, 2012). Ekonomski izračuni niso bili predmet preučevanja omenjene naloge; teoretične projekcije navijajo v prid akvaponskemu načinu pridelave hrane.

Sicer pa pri doma gojeni hrani ni ključna prednost denar, temveč zagotovitev, da je to, kar damo v usta res zdravo in sveže.

Vaš sistem ne potrebuje zemlje za podlago, zato je primeren za območja, kjer so slabši pogoji za gojenje.

Med povpraševanji o akvaponskih vrtovih so tudi ekološki pridelovalci, ki imajo težave z vse bolj neizprosnim vremenom - eno leto je preveč sušno, drugo leto preveč mokro – in iščejo bolj robustno alternativo, ki pa bi bila tudi naravna. Naš sistem je pod rastlinjakom, napaja se z deževnico, postaviš ga lahko kjerkoli, tudi na pozidana in uničena zemljišča, porabi do 90 odstotkov manj vode v primerjavi s tradicionalnim gojenjem v zemeljskem substratu.

Ekipa Ponike v prihodnosti pričakuje, da jim bo montaža sistema vzela od dva do tri tedne (Vir slike: osebni arhiv).

Kakšne prednosti ima vaš sistem?

Največja posebnost je, da izkoriščamo ribe za to, da gojimo rastline. Tako dobimo številne prednosti združene v eno: samo-očiščevalne ribogojnice, vrt, ki ga postavimo kjerkoli in se napaja z deževnico, zelenjavo na stojni višini in s tem primernost za ljudi, ki se težko sklanjajo, pridelavo brez pesticidov in herbicidov, saj so za kaj takega ribe preobčutljive, hitro in uspešno rast rastlin, saj jim z avtomatiziranim zalivanjem omogočamo konstanten dotok vode, hranil in kisika, manj porabljenega časa, saj ni potrebno rahljati zemlje ali izkoreninjati plevela.

Poleg občutno manjše porabe vode, naravnih načinov kontroliranja škodljivcev in naravnega vira gnojil so njene prednosti še hitrejša rast in to, da ta sistem praktično ne pozna plevela, prav tako ne letnega oranja.

Koliko časa traja postavitev sistema?

Ker se še učimo, je postavitev trajala veliko dlje, kot smo pričakovali, saj smo se trudili dosegati konstantne izboljšave. Tudi sami smo prijeli za lopato. V prihodnosti pričakujemo precej manj dela z montažo, saj bodo stranke same pripravile teren, mi pa bomo le postavili sistem. Pričakujemo, da bo montaža trajala največ dva do tri tedne.

Kaj vse potrebujete za postavitev? Ribe so strošek uporabnika?

Ko se sistem postavi, so dodatni stroški še minimalni stroški elektrike za manjšo črpalko, sadike in semena, ribje mladice, ribja hrana ter dodajanje železa in baz. Ribe je potrebno kupiti, lahko so somi, krapi, postrvi, celo zlate ribice. Možna je uporaba tudi eksotičnih vrst, kot so tilapije, jesetri ali postrvji ostriži.

Kakšna je cena sistema?

Cena hišnega sistema se giblje od 8 tisoč do 11 tisoč evrov, v to je vštet celoten akvaponski sistem z dvema tipoma rastnih površin in pasivni rastlinjak s sistemom za zbiranje toplote. S tem podaljšamo rastno dobo. Možen je tudi sistem brez rastlinjaka, kjer začnemo s precej manjšim – navaden IBC sistem si ljudje lahko sestavijo sami ali pa ga kupijo pri nas za 573 evrov. Investicija bi se morala povrniti v štirih do petih letih, odvisno od tega, kaj se goji.

Zdaj postavljate tudi sistem v Prekmurju. V čem se razlikuje od sistema, ki je že postavljen?

Ta sistem v Prekmurju je popolnoma druga zgodba kot hišni sistem. Sistem je še v postavljanju in testiranju. Postavljamo ga pri poslovnem partnerju Jazon, kjer smo skupaj člani mreže eTRI. Hišni sistem je vrt v velikosti 32 kvadratnih metrov, ponnod prime pa je komercialni sistem, ki bo med največjimi v tem delu Evrope. Meri 400 kvadratnih metrov in izkorišča tudi prednosti solarnih rastlinjakov. Ob strani nam stoji partner, ki nas je zasledil v medijih, ko smo bili finalisti Najpodjetniške ideje časnika Finance in se odločil, da nas bo podprl kot mlado inovativno ekipo s potencialom.

To je prvi akvaponski sistem v Sloveniji. Kakšna pa je konkurenca?

Najnaprednejši so v Veliki Britaniji, kjer imajo sisteme, velike en hektar. Švicarji imajo 250 kvadratnih metrov velike sisteme, sicer pa že v vsaki državi obstaja podjetje ali raziskovalni inštitut, ki se ukvarja z akvaponiko. Smo tudi člani COST mreže, kjer se bodo naslednja štiri leta srečevali akvaponski strokovnjaki in prispevali k pisanju prihodnosti akvaponike.

V čem se vaš sistem razlikuje od konkurence?

V poslovnem modelu - ob tehnologiji ponujamo tudi pomoč pri trženju pridelka. Če konkurenca v Švici pravi: »We don't sell tomatoes but you can«, mi pravimo: »Postavimo, vzdržujemo in prodamo pod skupno blagovno znamko«. Ugotovili smo, da so pridelovalci zelenjave premajhni, s premalo tržnega znanja in da si ob tehnologiji želijo še varnostne mreže v obliki pomoči pri prodaji.

Kako je z vašim prodorom v tujino?

Trenutno se pogovarjamo s podjetjem iz Hrvaške, zato bo prvi korak širitve v tujino storjen tam. Pozneje se fokusiramo na vzhodno Evropo in še vzhodneje. Primarno se fokusiramo v velike sisteme, saj smo tam lahko precej boljši od konkurence. Manjši sistem pa se lahko precej hitreje kopira.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!