MP intervju: Boštjan Škufca Zaveršek - Si.mobil

Avtor Borut Borštnik — 27.01.2014
Komentiraj!
Startupi se čedalje bolj povezujejo z velikimi podjetji, zanimive povezave v zadnjem času nastajajo s podjetji iz telekomunikacij. Zato smo glede trendov v podjetništvu in o priložnostih za mlada podjetja povprašali člana in začasnega predsednika uprave telekomunikacijskega podjetja Si.mobil.
MP intervju: Boštjan Škufca Zaveršek - Si.mobil

Boštjan Škufca Zaveršek - Si.mobil (foto: Milan Lazarević)

Svojo poslovno pot v Si.mobilu je Boštjan Škufca Zaveršek začel kot študent. Po končanem študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani se je v Si.mobilu tudi zaposlil, in sicer v računovodskem oddelku kot specialist za osnovna sredstva. 

Kariero je nadaljeval v oddelku kontrolinga, pozneje je opravljal še delo notranjega revizorja. Leta 2004 je postal vodja oddelka za izterjavo in preprečevanje zlorab. Ob delu je končal magistrski študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, smer Poslovne finance in bančništvo. Dve leti je bil direktor sektorja financ, od februarja 2010 pa je Boštjan Škufca Zaveršek vodil sektor prodaje. Član uprave za finance je postal 15. oktobra 2012.

Kot del vodstvene ekipe je bil udeležen pri skoraj vseh velikih korporativnih in strateških projektih Si.mobila. Zasnoval je projektni nadzor in službo notranje revizije, vzpostavil sistem brezpapirnega poslovanja in uspešno izpeljal stroškovno optimizacijo družbe.

Pod njegovim vodstvom je Si.mobil vpeljal storitvi elektronskega poslovanja z uporabniki E-račun in Si.asistent. Bil je strateg pri oblikovanju ponudbe Popolna pisarna, namenjene poslovnim uporabnikom, s katero je Si.mobil presegel delovanje izključno na področju mobilne telefonije in se razvil v ponudnika celovitih poslovno-komunikacijskih rešitev.

Na svoji poklicni poti je Boštjan Škufca Zaveršek pridobil celovit vpogled v delovanje Si.mobila in sočasno spoznal zelo različna poslovna področja. Njegove bogate izkušnje so pomembno prispevale k temu, da je danes Si.mobil najuspešnejši slovenski telekomunikacijski operater. Kljub zasičenosti trga in finančni krizi dosega izjemne poslovne rezultate, povečuje število uporabnikov in je še vedno eden najbolj dejavnih zaposlovalcev v Sloveniji.

Pričniva sproščeno, z aktualno temo. Prvič sva se srečala nekje v letu 2012, ko ste bili direktor prodaje Si.mobila. Ob naslednjem srečanju na našem dogodku junija 2013 v Tehnološkem parku ste že bili član uprave. Sedaj ste (zaenkrat začasni) predsednik uprave. To pomeni, da je v Si.mobilu mogoče lepo napredovati po lestvici? In še dodatno vprašanje. Na kateri poziciji boste ob naslednjem srečanju? :)

Res je, tako Si.mobil kot tudi celotna skupina Telekom Austria nudi mnogo priložnosti za razvoj in osebno, pa tudi karierno napredovanje. Interno imamo uspešno vzpostavljen program ključnih potencialov, v katerega je vključenih okrog 10 odstotkov sodelavcev.

Zgovorno je dejstvo, da je v letu 2013 tako vertikalno kot horizontalno napredovalo približno 60 odstotkov ključnih potencialov. Podoben program poteka na nivoju celotne skupine in omogoča razvoj in ponuja možnosti mednarodne kariere. Kar se pa tiče moje bodoče poti, pa verjamem, da se bova pred morebitnimi spremembami še srečala.

bostjan skufca si.mobil

foto: Milan Lazarević

Greva na kratko na gospodarske teme. Ponudniki mobilne telefonije imate zelo veliko število razpršenih strank in posledično tudi zelo dober vpogled v samo stanje gospodarstva. Kakšne odzive s trga dobivate, je potrošnja v zadnjih nekaj letih na področju mobilnih tehnologij padla? Narašča število neplačnikov?

Opažamo predvsem, da so ljudje bolj previdni. Ob tem je konkurenca v naši panogi toliko močna, da padajo cene v maloprodaji. Posledica obeh dejavnikov je padec povprečnega prihodka na uporabnika, s katerim se soočamo vsi operaterji.

Opažamo še nekaj zanimivih trendov. Močno se spreminjajo navade uporabnikov. Ob razmeroma stabilnem deležu glasovne komunikacije zelo hitro narašča uporaba podatkovnega prenosa. Kar pa se tiče neplačil: tudi mi delimo usodo večine organizacij v Sloveniji, neplačila so se povečala, vendar pa k sreči ne dramatično.

Mobilni operaterji se v zadnjih letih iz svojega osnovnega posla preusmerjate v nekoliko širši nabor storitev. Od mobilnih aplikacij in računalništva v oblaku, nekateri se usmerjajo tudi med ponudnike fiksnega interneta, tretji v svet digitalnega ali celo TV založništva. Kako se je v zadnjih letih preoblikoval Si.mobil?

V Si.mobilu aktivno širimo polje svojega poslovanja in iščemo nove poslovne priložnosti. Če je bila pred desetimi leti glasovna komunikacija primarni vir prihodkov in tudi osnova vsem storitvam, se danes srečujemo z eksponentno rastjo podatkovnega prometa.

Ves čas se sprašujemo, kaj je pravzaprav Si.mobilova komparativna prednost, v čem smo najboljši in na podlagi tega gradimo zgodbo naprej. V skladu s tem so bile storitve v oblaku logično nadaljevanje, ki smo jih povezali z našimi poslovnimi rešitvami ter fiksno telefonijo in fiksnim internetom.

Naslednja velika stvar v katero trdno verjamemo pa je nedvomno Internet stvari. T.i. M2M - »machine to machine« pomeni komunikacijo med stroji, ki bodo vedno bolj prisotni v našem vsakdanjem življenju. Od pametnega hladilnika, do avta. V Si.mobilu na tem, relativno novem področju, skupaj s skupino Telekom Austria že dlje časa gradimo znanje in kompetence ter uspešno iščemo tržne priložnosti.

Omenili ste internet stvari. Ekipa Zavoda mladi podjetnik se je pred kratkim udeležila dogodka »Internet of things«, ki ga je organiziral Hekovnik v sodelovanju s Si.mobilom. Tematika je bila čedalje več povezovanja strojev s pametnimi napravami. Ali Si.mobil že razvija produkte v tej smeri?

Pri uvajanju novih produktov se vedno poraja vprašanje, ali jih od začetka do konca razviješ sam, ali se povežeš z relevantnimi partnerji in k uspešnemu produktu prispevaš znanje in kompetence, ki jih imaš.

Naša strategija pri M2M je postati ključen partner, ki lahko zagotovi M2M storitve, hkrati pa postati tisti, ki ponuja tudi povezljivost. Naš cilj je torej biti vez med ponudnikom rešitve in končno stranko, kateri zagotovimo celovito rešitev po meri in na ključ.

Z namenom čim boljšega prodora na trg smo nedavno angažirali posebno ekipo sodelavcev, ki so vrhunski strokovnjaki na področju interneta stvari. Ne le, da je to polje strateškega pomena za Si.mobil, močno podporo, izmenjavo znanj in sinergije lahko črpamo v okviru skupine Telekom Austria, ki je že pred leti  ustanovila posebno M2M podjetje. Želimo si postati relevanten partner v regiji, ne samo v Sloveniji.

Pomemben faktor razvoja na področju machine to machine bodo tudi startupi. Tovrstne tehnologije bodo po ocenah strokovnjakov v prihodnjih letih generirale zelo pomemben delež BDP gospodarstva. Pomemben del razvoja tovrstne tehnologije bo prišel tudi s strani startupov. Ali Si.mobil razmišlja o povezovanju, morda o podpori startupov s tega področja?

Veliko sodelujemo s podjetniki, ne samo s startupi. Verjamem, da »internet of things« ne bo samo zgodba startupov, ampak tudi velikih, uveljavljenih podjetij. Ta podjetja bomo to tehnologijo izkoristila pri razvoju svojih izdelkov. Z nekaterimi startupi smo stopili tudi v partnerstvo, zagotavljamo jim testno tehnologijo, na podlagi katere skupaj razvijamo M2M produkte. Ni pa v naši strategiji, da bi lastniško vstopali v podjetja.

bostjan skufca si.mobil 2

foto: Milan Lazarević

Si.mobil je na splošno precej vpet v slovensko startup sceno in podjetniške projekte. Podpirate Hekovnik, StartUP Novo mesto, organizirate svoj izbor "elevator pitch", nenazadnje pomembno podpirate tudi Zavod mladi podjetnik, za kar se vam ob tej priložnosti zahvaljujem :)

Junija lani ste na našem dogodku Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! predavali na temo: "Tudi velika podjetja so startupi", iz česar izhaja moje naslednje vprašanje: Kako je z notranjim podjetništvom pri vas? Imate tudi vi svoje startupe znotraj podjetja?

Imamo. Ne rečemo jim sicer startupi. Vsaka organizacija, ki hoče dolgoročno uspeti, ne sme postati okostenela, ampak mora imeti razvojno žilico. Je pa res, da razvoj, ki ga prinašajo startupi, po drugi strani pomeni trenje z nasprotnim polom, namreč z zanesljivostjo in vzpostavitvijo sistema, ki terja drugačen način razmišljanja. Izogibamo se uporabi izraza »dve hitrosti«, je pa res, da se znotraj podjetja resno ukvarjamo s tem področjem.

V lanskem letu smo napravili kup aktivnosti, ki pomagajo pri tem, da je naše notranje podjetništvo živo, da se razvija in prinaša rezultate. Seveda smo pri tem pazljivi na to, da ne ogrožamo klasičnega delovanja, procesov, zaradi katerih smo tu, zato da zagotavljamo zanesljive storitve našim strankam.

Lani smo tako na primer zasnovali teoretični koncept vpeljave internega podjetništva ter že izvedli prve delavnice in izobraževanja na temo razvoja podjetništva in lean startup metodologije. Vse, ki imajo energijo, si želimo motivirati ter opremiti z ustreznim orodjem, da se takšne ideje lahko realizirajo. Imamo zgodovino manjših internih projektov, ki smo jih že podprli. Verjamemo, da bomo s temi malimi koraki v prihodnosti generirali relevanten del prihodkov podjetja, hkrati pa podjetje ohranjali v mentalni kondiciji.

Si.mobil

Omenili ste lean metode. Te metode so značilne predvsem za manjša tehnološka podjetja. Tudi vi svoje notranje startupe razvijate po teh metodah. Kaj pa Si.mobil. Veliko podjetje, ki je že več let na trgu. Ali je sam po sebi lean podjetje?

Tudi veliko podjetje mora biti v določenem delu lean podjetje, če želi zagotavljati razvoj in napredek. Po drugi strani si že zaradi odgovornosti do naših uporabnikov ne moremo privoščiti le kreativnosti in pristopov, ki jih lean startup zahteva. Določen del procesov mora potekati tekoče, po klasični obliki, da zagotavljajo visoko stopnjo zanesljivosti.

Kar se nam trenutno zdi zelo pomembno, so ekipe, ki se ukvarjajo z novimi posli, hkrati pa tudi to, da v produktni marketing vnašamo miselnost lean startupa. Velik mentalni preskok, s katerim se ukvarjamo večja podjetja, je »pivoting«. Ta uvaja precej drugačen način vpeljave produktov na trg, »pivot« nastopi bistveno prej kot nekoč.

Slovenska startup scena se v preteklih letih precej razvija. Ste morda vrgli oko na katerega izmed slovenskih startupov, ki razvija tehnologijo, ki je blizu vaši panogi? Obstaja podjetje v katerem vidite potencial in se vam morda zdi zanimivo za nakup ali za kak drug način sodelovanja?

Naša filozofija je nekoliko drugačna. Zavestno smo se odločili, da ne gremo v lastniške rešitve, ampak iščemo partnerje, ki imajo potrebno znanje, so močni na svojem področju, mi pa jim pomagamo tam, kjer smo močni mi. Ideja, da bi nekaj kupili le zato, da bi bilo naše, se nam ta trenutek ne zdi pravi način za podporo. Raje gradimo okolje, kjer prispevamo svoj del ključnih kompetenc in tako pomagamo pri razvoju. Načini za spodbujanje internega podjetništva odpirajo morebitne priložnosti za bodisi interni »spin-off« ali kapitalski vložek v dobre programe.

Španska Telefonica je pred leti vzpostavila podjetniški pospeševalnik Wayra, ki je zrasel v enega izmed najkvalitetnejših svetovnih pospeševalnikov. Podoben pospeševalnik je v Sloveniji poskušal uvesti eden izmed vaših konkurentov, vendar se projekt po dveh generacijah ne nadaljuje. Ima morda tudi vi v planu kakšen podoben projekt?

Wayra je lepa zgodba, se mi pa zdi ključno vprašanje, kaj je motiv za to zgodbo. Telefonica ni edina, ki se je spustila v tovrsten projekt in imam občutek, da je to bolj posledica slabe vesti, ker velike organizacije ne zmorejo razvijati notranjega podjetništva in na ta način to kompenzirajo.

Če je glavni motiv PR, potem je projekt dober. Če je bil motiv poslovne narave, potem zgodba ni najbolje uspela, saj je bilo po meni dostopnih podatkih malo kapitalskih vložkov v ta podjetja. Menim, da so startupi prejeli bistveno več od pospeševalnika kot sama Telefonica.

Naš odgovor je spodbujanje notranjega podjetništva na prej omenjene načine. Ne razmišljamo o tem, da bi v obliki pospeševalnika vstopili na startup sceno, smo pa na njej močno prisotni z drugimi mehanizmi, saj verjamemo, da je to prava pot za razvoj gospodarstva.

Smo v času stagnacije gospodarstva. Velika podjetja v Sloveniji pospešeno propadajo, bruto družbeni proizvod se krči. Si.mobil v tem času pridobiva na številu uporabnikov, ohranja prihodke in povečuje dobiček. Čemu bi pripisali glavni razlog za to in koliko menite, da k temu prispeva, da je lastnik stabilno, v tem primeru tuje podjetje?

Ključno za Si.mobilov uspeh je, da imamo pred sabo samo en cilj: to je naš uporabnik. Vse kar delamo, delamo zato, da bi bil uporabnik zadovoljen z našimi storitvami, jih uporabljal še naprej in posledično priporočal drugim.

Velika zasluga za takšno usmeritev je stabilno okolje, ki nam omogoča, da se ukvarjamo samo s poslovnimi cilji. Na trgu je to uporabnik, posledično pa maksimiziranje poslovnega rezultata. Nujen in potreben pogoj za to je stabilno lastništvo, ki ga marsikatero slovensko podjetje nima.

Omenila sva že, da se portfelj storitev mobilnih operaterjev spreminja, struktura prihodkov je precej drugačna kot nekoč. Tipično vprašanje investitorjev startupom je, kje vidite vaše podjetje čez 5 let. Kako vi vidite celotno panogo in kje vidite Si.mobil čez 5 let?

Vsekakor bomo vztrajali na strategiji, ki nas je vodila že do sedaj. Torej izkoriščanje naših močnih točk. Na prvem mestu je to odnos do uporabnikov, ki je ključen. Če sva še bolj konkretna, čez 5 let bo telekomunikacijska struktura še vedno povezovala vse člane Si.mobilove družine, verjamem, da jih bo še bistveno več kot danes.

Na tej tehnologiji bomo v prihodnosti razvijali popolnoma nov spekter storitev, veliko izmed teh storitev bo povezanih z internet of things, aktualno bo tudi področje vsebin. Verjamem tudi, da se bo področje delovanja širilo tudi izven telekomunikacijske sfere, uporabniki bodo ostali isti, ponujali pa jim bomo bistveno več.

To je bilo moje zadnje vprašanje. Najlepša hvala za vaš čas in izčrpne odgovore, Si.mobilu želimo še naprej uspešno poslovno pot in da se kmalu spet vidimo.

XR06 - single static MP coworking
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!