MP intervju: Damjan Matičič - Koofr

Avtor Borut Borštnik — 18.05.2013
Komentiraj!
Opravili smo MP intervju z Damjanom Matičičem, direktorjem mladega podjetja Koofr, ki je na konferenci Podim iz rok predsednice vlade Alenke Bratušek prejel zmagovalni kristalni kipec za Start:up 2013! Podjetje je postavila izkušena ekipa.
MP intervju: Damjan Matičič - Koofr

MP intervju: Damjan Matičič - Koofr (Foto: Mateja Lugarič)

Koofr je podjetje, ki se ukvarja z razvojem programske opreme za računalništvo v oblaku. Ustanovljeno je bilo februarja 2013, pričetek razvoja produkta pa sega v leto prej. Ekipa se ponaša z dolgoletnimi izkušnjami na področju razvoja programske opreme, upravljanjem startup podjetij in vodenjem projektov. Ključni izdelek Koofr je spletni in mobilni vmesnik za dostop do različnih sistemov hrambe podatkov, ki omogoča shranjevanje, upravljanje in distribucijo datotek z uporabo lastnega oblaka, ki temelji na obstoječi strojni opremi kupcev.

Najprej čestitke za osvojitev naziva Startup Slovenija 2013. Ukvarjate se z razvojem programske opreme na področju računalništva v oblaku s poudarkom na področju hrambe podatkov. Delujete v panogi, kjer so vaša konkurenca velika IT podjetja, ki imajo veliko zaledje v znanju ter drugih virih. Kako se jim postavljate po robu?

Najlepša hvala. Vsekakor naš namen ni neposreden boj z velikani, vsaj ne v tej fazi. Naš poslovni model se razlikuje od večine obstoječih, zato je tudi naše dojemanje konkurence morda drugačno, kot jo prepoznajo uporabniki. V prvi vrsti omenimo ponudnike, kot sta Google in Dropbox, ki jih ljudje najprej povežejo v pogovoru z nami. Naša rešitev pravzaprav omogoča našim strankam (srednjim in večjim podjetjem ter ponudnikom interneta) vzpostavljanje lastnega zasebnega oblaka, ki nudi vso zmožnost javnih servisov, kot sta npr. prej omenjena.

Ponudniki interneta in telekomunikacijskih storitev so torej v bistvu vaši partnerji. Ste že dosegli sodelovanje s kakšnim mednarodnim podjetjem? Boste prisotni tudi v Sloveniji?

Lahko bi jih dojemali kot partnerje, povečini pa kot stranke oziroma naše kupce. Poleg njih za zagotavljanje celotne storitve, kot smo si jo zamislili, potrebujemo večje dobavitelje strežniške strojne opreme, prav tu pa smo v zadnjem času vzpostavili največ sodelovanj. Trenutno lahko našim kupcem zagotovimo tako našo programsko rešitev kot primerno strojno opremo v enem paketu, s čimer jim olajšamo vpeljavo in znižamo začetne stroške. Vsekakor upamo, da nam uspe v Sloveniji pridobiti vsaj enega ponudnika interneta, nekateri pogovori in preizkušanja so že v teku, na pravi dogovor pa še čakamo.

Podjetje je še sveže, ustanovljeno je bilo februarja 2013. Koliko časa pa že delate na produktu? Ste že izven faze MVP?

Podjetje je bilo res ustanovljeno šele pred tremi meseci, a delo na produktu je ravno pred tednom dni praznovalo svojo prvo obletnico. Lahko trdimo, da smo že napredovali in prišli mimo faze MVP, se pa zmožnosti in vmesnik še spreminjata in prilagajata glede na odzive, ki jih dobivamo od preizkusnih strank.

Spletna stran koofr.net
Dejavnost Raziskave in razvoj
Pravna oblika Družba z omejeno odgovornostjo
Logotip Koofr

Kakšni so vaši plani za naprej? Verjetno še nekaj razvoja produkta, potem pa vstop na trg? Katere trge boste najprej preizkusili?

Vsekakor nas čaka še kar nekaj razvoja, predvsem podpornih funkcij (dokončanje mobilnih aplikacij, odprtje programskega vmesnika itd.). Z vstopom na trg pa počasi že pričenjamo, naša želja je pridobiti prvo večjo stranko do konca poletja, ki bi naš produkt vpeljala vsaj v interno pilotno fazo.

Glede trgov nas zaenkrat morda omejujejo predvsem finance in pridobivanje kontaktov odločevalcev znotraj podjetij, zato se bomo letos osredotočili predvsem na bližnje evropske države. So pa interes izkazali tudi preko luže, tako da puščamo odprta vsa vrata in izkoristimo vsako priložnost, ki se ponudi.

Glede na datum ustanovitve podjetja in dejavnost je podjetje primerno za pridobitev razpisa P2. Ste se prijavili v ta program?

Smo, upamo na pozitivno odločbo.

Start:up 2013 je Koofr! (Foto: Mateja Lugarič)

Koofr ni vaše prvo podjetje, imate že nekaj izkušenj s področja startupov ter močno programersko ekipo. Lahko na kratko opišete glavne akterje (zaposlene) pri podjetju ter izpostavite glavno področje znanja za vsakega?

V podjetju od začetka deluje pet posameznikov, ravno v tem mesecu pa se nam je pridružil šesti član, ki bo prevzel delo s strankami. Vseh pet začetnih članov je bilo pred tem zaposlenih v podjetju Xlab, ki je vodilno podjetje v Sloveniji na področju računalništva v oblaku, zato imajo vsi precej domenskega znanja, pridobljenega tudi na evropskih raziskovalnih projektih.

Ekipo sestavljajo:

Jaka Močnik - Jaka Močnik je magister računalništva, ki se že dobro desetletje ukvarja s porazdeljenim in vzporednim računanjem. Njegove rešitve so uporabljali v podjetjih, kot so Boeing, Motorola in J. P. Morgan Chase. Njegovo znanje obsega celoten spekter, od prevajalnikov do visoko zmogljivih rešitev v oblaku. Že vrsto let je tudi aktiven član odprtokodne skupnosti.

Gregor Beslič - Gregor Beslič je diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani in v preteklosti med drugim deloval v startup podjetjih OpenAD ter Shopamine. Kasneje se je zaposlil na FRI kot raziskovalec in se osredotočil predvsem na odprtokodne platforme na nivoju IaaS (Infrastructure as a Service). V Hekovniku je postal mentor za računalništvo v oblaku in pomagal slovenskim startupom pri implementaciji oblačnih tehnologij.

Luka Zakrajšek - Luka Zakrajšek je študent študija računalništva in informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Srednješolski študij je končal na Vegovi srednji šoli in maturiral kot zlati maturant. Že od leta 2007 deluje v gospodarstvu, kjer je razvijal različne spletne rešitve za mednarodne naročnike. Od leta 2011 je delal na FP7 evropskem projektu Contrail, kjer je pridobil veliko izkušenj na področju računalništva v oblaku. Luka ima večletne izkušnje s programskimi jeziki Scala, Python, Javascript, Java, Ruby, C#, C, Objective-C, PHP, s spletnimi ogrodji Django, Play Framework, Flask, CodeIgniter, jQuery, ExtJS, Node.js in z različnimi podatkovnimi bazami.

Andraž Vrhovec - Andraž Vrhovec je absolvent interdisciplinarnega študija računalništva in matematike na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Do sedaj je kot študent deloval v več podjetjih in na Inštitutu Jožef Stefan. Zadnji dve leti je posvetil predvsem razvoju mobilnih aplikacij za različne naročnike. Njegovo znanje programskih jezikov obsega: Java, Scala, Python, Bash, C, HTML5, JavaScript, CoffeeScript, CSS, LESS, Erlang, njegova priljubljena orodja so Android, Play2, node.js, jQuery in AngularJS.

Damjan Matičič - Damjan Matičič je diplomant Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani in ima že skoraj 10 let izkušenj z razvojem in s trženjem programske opreme, od tiste za vsakodnevno uporabo do najbolj zahtevnih sistemov. Deloval je v različnih uveljavljenih računalniških podjetjih, kjer je razvijal predvsem zahtevnejše računske sisteme. Že nekaj let svoj stik z najnovejšo tehnologijo vzdržuje tudi kot novinar revije Monitor. V zadnjih letih je v vedno večji meri prevzemal vodenje projektov za večje naročnike in se pričel dodatno izpopolnjevati v managementu in prodaji. V vseh letih je tudi aktiven član organizacije Lions, kjer v tem letu prevzema predsedovanje slovenskega podmladka Leo.

Foto: Mateja Lugarič

Pri vašem delu vam pomaga tudi pospeševalnik za startupe, Hekovnik. Kako ocenjujete njihovo delo, na katerem področju lahko mladim podjetjem najbolj pomagajo?

Res je, s Hekovnikom sodelujemo že dlje časa, nismo pa tam prostorski prisotni, pisarne imamo namreč v Tehnološkem parku Ljubljana na Brdu, katerega član smo. V Hekovniku so predvsem uspeli ustvariti pozitivne pogoje za razvijanje idej, tako s poskusi coworkinga kot z delavnicami, s predavanji in z izmenjavo mnenj med nastajajočimi podjetji. Takšen pogled od zunaj zelo pripomore pri začetnih fazah razvoja ideje, koristi pa tudi pri širjenju socialne mreže. Njihov doprinos se podobno kot v startupih nadgrajuje in izpopolnjuje z leti, mladim podjetjem pa nudijo vso podporo, ki jo potrebujejo pri prvih korakih.

Podjetje razvijate po metodi Lean Startup. V zadnjih dveh letih je o tem čedalje več govora, koncept počasi prihaja tudi v Slovenijo, med drugim je bil tudi rdeča nit podjetniške konference Podim v preteklih dneh. Nam lahko v nekaj besedah predstavite prednosti pred klasičnim načinom razvijanja produktov in podjetja?

Lean Startup počasi tudi v Sloveniji postaja standard in njegovo vrednost vedno bolj prepoznavajo vsi akterji. V klasični oziroma produktni ekonomiji so podjetja najprej ustvarila proizvod oziroma storitev in nato preko trženja poskušala s prodajo, kar je bilo včasih bolj, drugič manj uspešno. Lean model se opira na obratno logiko, kjer najprej preverimo potrebe trga ter preko izsledkov poskušamo izdelati zgolj MVP (minimal viable product).

Gre torej za najmanjši nabor zmožnosti, ki bi že zmogel zadovoljivo nagovoriti naš segment trga. Prednost je predvsem v nižjih stroških (MVP je lahko zgolj ideja, koncept, maketa itd.) in možnosti hitrih prilagoditev v procesu odkrivanja. Na trženje in prodajo se tako usmerimo šele, ko smo potrdili, da bo trg pripravljen sprejeti in plačati naš proizvod.

Ne pozabite tudi na ostale MP intervjuje!

Za konec še vprašanje o slovenskem podpornem okolju za podjetništvo. V zadnjem času se opazno razvija, premika na bolje. Se vam zdi, da je smer prava? Kaj še pogrešate, posebej glede na to, da imate mednarodne izkušnje?

V Sloveniji se je v zadnjih letih precej premaknilo na bolje, podporna okolja in prenos znanja iz uspešnih startupov danes omogočata začetnikom dostop do informacij (ki temeljijo na izkušnjah), ki jih pred leti praktično ni bilo. Ravno na Podimu je bilo govora tudi o možnostih za zagotovitev pozne semenske stopnje investicijskega kapitala s strani države, ki bi prišel prav podjetjem, ki so na podobni stopnji kot naše. Vsekakor pa je smer prava in upam, da bomo tudi mi lahko čez čas naše izkušnje prenesli na prihodnje, še večje generacije startup podjetij.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice