MP intervju: Matej Zalar – Visionect

Z Matejem Zalarjem iz podjetja Visionect smo prvi intervju opravili že pred dvema letoma in že takrat bili navdušeni nad potencialom mladega startupa. V novem intervjuju si torej poglejmo, kako je podjetje od takrat napredovalo!
CES 2016: ko se Visionectova Joan predstavi javnosti

Asistentka Joan, ki je za 99 odstotkov bolj varčna od konkurene, se bo uradno predstavila na januarskem CES sejmu (Vir slike: Visionect).

Da bralcem malo osvežimo spomin, oziroma odgovorimo tistim, ki vas še ne poznajo: S čim se ukvarjate v Visionectu?

Visionect je razvil dlančnik, ki je namenjen raznoraznim poslovnim okoljem. Je nekoliko specifičen, saj je zelo robusten, zanj pa je zelo enostavno razvijati aplikacije. Visionect torej sedaj na tej platformi razvija končne produkte, ki so uporabni v raznoraznih panogah: eden od glavnih produktov je Geoffrey, dlančnik, namenjen gostom, ki lahko z njegovo pomočjo v gostinskih okoljih, torej restavracijah, barih, lokalih itn. sami naročajo hrano, pijačo in ostalo postrežbo. Hkrati pa lahko preberejo še kakšne dnevne novice – Geoffrey na ta način v bistvu nadgradi njihovo izkušnjo, gostinskemu lokalu pa optimizira delo.

Produkt razvijate že kar nekaj let. Vmes ste dobili tudi nekaj subvencij od države (razpis P2), dobili ste tudi investicijo sklada tveganega kapitala. Nam lahko poveš nekaj o tem?

Glede na to, da se mi ukvarjamo z razvojem strojne opreme in da torej imamo nek fizičen produkt, je za to, da prideš do nekega končnega proizvoda, potrebnih kar veliko sredstev.

Nam je v prvi fazi prišlo zelo prav, da smo za razvoj dlančnikov dobili subvencije s strani države. Brez njih v bistvu ne bi mogli delati – s subvencijami smo zelo dobro zapolnili luknjo v kapitalu, ki smo jo imeli, po drugi strani pa smo bili tudi zelo uspešni.

P2 ni edini razpis, ki smo ga dobili: do danes smo skupno dobili že devet ali deset razpisov. Skratka, razpisi so super stvar, če delaš tisto, kar je v tvojem fokusu in ne razvijaš nečesa popolnoma novega.

Po drugi strani pa je potem, ko smo že razvili produkt – mislim, da smo ga razvijali štiri leta in pol – bilo za zagon tega potrebnega še precej več kapitala. V ta namen smo poiskali investitorja tveganega kapitala, ki nam je omogočil, da smo postavili proizvodnjo in začeli z masovno proizvodnjo.

Elektronika in vse druge fizične stvari so stroškovno učinkovite šele takrat, ko imaš nek “volume”. Da pa prideš do tega, imaš kar precej stroškov.

Kako pa ste porabili investicijo? Za stroške razvoja, prodajo?

Prodaja v bistvu ni tako draga zadeva. Veliko dražja je proizvodnja, saj zanjo potrebuješ cel kup “mašinerije”, orodij za brizganje plastik, za izdelavo plastik, za izdelavo stojal in podobno. To precej nanese in največji del investicije smo porabili prav za to, pa tudi za to, da smo nakupili tolikšno količino dlančnikov oz. komponent za sestavo dlančnikov.

Podjetje ima trenutno 21 zaposlenih. Razvoj delate v celoti v Sloveniji, pa tudi vse, kar se tiče same proizvodnje. To je zelo zanimivo s tega vidika, da gre zadnje čase praktično vse v tujino – večina stvari, predvsem kar se tiče hardwarskega dela, prihaja iz vzhodnih držav. Kako to, da ste se odločili za to oz. kaj so tu bile prednosti?

To, da imamo tukaj proizvodnjo, še ne pomeni, da bomo za vedno ostali tukaj. Dokler ne bomo imeli vseh teh postopkov zelo standardiziranih, pa bomo gotovo ostali tukaj, saj se ves čas še učiš. Potem bomo iskali lokacijo, kjer nam bodo zagotavljali dovolj visoko kvaliteto, dobavljivost in ceno.

Kaj pa recimo sami programerji? Ali trenutno še zaposlujete in na splošno, kakšne imate izkušnje z iskanjem kadra – programerjev, razvijalcev?

Še zaposlujemo, predvsem opažamo, da je v Sloveniji precej težko dobiti razvijalce s strojno opremo, z elektroniko, torej te, ki skrbijo za back-end. Če že koga najdeš, ki ima izkušnje, je zelo drag, po drugi strani pa moraš juniorje, ki jih dobiš, vse na novo naučiti. Trenutno ne rabimo juniorjev.

Kje pa dobite povprečnega razvijalca? S fakultete?

Ne, v glavnem jih poznamo prek kontaktov.

Torej iz kakšnega podjetja, že starejše, ki že imajo za sabo nekaj delovnih izkušenj?

Tudi ja. Pa tudi kakšne freelancerje, ki jih poskusimo spreobrniti.

Visionect pisarna

Mogoče še eno vprašanje, ki se tiče samega podpornega okolja. Nekaj časa ste bili v inkubatorju, izkoristili ste tudi nekaj teh razpisov. Kaj meniš, kateri so na splošno najbolj učinkoviti deli podpornega okolja v Sloveniji? Kam naj se obrnejo mladi podjetniki? Kaj se najbolj splača izkoristiti?

Podporna okolja so super, ker s tem padeš v nek svet podjetništva, v skupino, ki se ukvarja s podjetništvom. To pa omogoča, da si člani te skupine pomagajo med sabo. Če si nekje sam, si izoliran in odmaknjen od tega, kar se dogaja.

Mi gotovo ne bi bili tukaj, kjer smo, če ne bi poskusili vsa ta podporna okolja in tega, da smo čimveč hodili po vseh teh “eventih”, ki se dogajajo, kjer smo spoznavali ljudi.

Če bi bil ti na ministrstvu za gospodarstvo v vlogi direktorja direktorata za podjetništvo, kaj bi spremenil oz. kaj bi vpeljal, kar ste mogoče tudi vi sami pogrešali in bi vam na dosedanji poti lahko pomagalo, da bi hitreje prišli do točke, na kateri ste?

V našem primeru kapital in mentorje. Verjetno bi poskusil dobiti mentorje za podjetja iz najbolj perspektivnih področij. Podporno okolje se sicer resda sliši odlično, a na koncu ugotoviš, da so ti projekti precej specifični: en projekt je na primer v farmaciji, spet drugi v softwaru, tretji je v predelavi plastike, nadaljnji je spet v elektroniki … inkubatorji pa so običajno veliko bolj ozko usmerjeni.

Ponavadi je bilo tudi tako, da smo hoteli priti do kakšnega mentorja, ki se je nam zdel zanimiv, seveda glede na fazo, v kateri smo se tisti trenutek nahajali, pa nam to na koncu ni uspelo. Na koncu je bilo tako, da če smo že uspeli dobiti kontakt, smo se kar sami odpeljali tja.

Torej, če že govorim o tem, kaj bi jaz spremenil, če bi bil na ministrstvu za gospodarstvo, bi rekel, da sem bil malo razočaran nad temi podpornimi okolji. Kar podjetju zna pomagati, so ponavadi enostavne stvari: računovodstvo, pravniki … Oni so v bistvu imeli tam mentorje, ki naj bi sicer podjetnikom pomagali in svetovali, to pa je izgledalo tako, da si je mentor vzel pol ure časa enkrat na pol leta in te je v bistvu bolj spraševal, ti pa si mu odgovarjal, da si je ustvaril sliko tega, kar delaš. V obratni smeri pa ni nič.

Kdaj ste začeli razmišljati o tem, da bi rabili tudi investitorja, se pravi, da bi lastniško vstopili v podjetje in kako ste potem sploh prišli do sklada STH Ventures?

Do investitorja smo prišli zelo enostavno: pošlješ mail, se dobiš z njim na predstavitvenem sestanku, poskušaš biti čimbolj pripravljen. Mi smo ugotovili že kar dolgo nazaj, da bomo potrebovali investitorja, če bomo hoteli to speljati. Zraven smo namreč delali en kup projektov, medtem ko smo razvijali dlančnik in smo videli, koliko kapitala je potrebno, da narediš zgolj en delujoč prototip, ko pa imaš nek resen “launch” z nekim “volumom”, pa rabiš še zelo veliko denarja.

To nam je postalo jasno kakšni dve leti in pol nazaj, takrat smo začeli bolj počasi delati na tem. Je bilo tudi tako, da smo morali počakati na pravi trenutek, ker na začetku tudi nismo bili pripravljeni – imeli smo prototip, ne pa strank. In to je zelo težko. Sploh če imaš produkt, ki v taki obliki še ne obstaja na trgu in ne moreš vedeti, ali bo šlo ali ne, dokler ga ne daš na trg. Podobno kot kura – jajce. Produkta ven ne moreš dati, ker nimaš denarja. In potem to traja. Zato je vse skupaj pri nas tako dolgo trajalo. Vmes smo delali razvoje za druga podjetja in s tem financirali razvoj dlančnika, vmes smo za razvoj dlančnika namenili le 10 ali 15 odstotkov našega časa, ker smo se morali toliko bolj ukvarjati z drugimi projekti.

Po svoje pa je to zelo v redu, saj smo se v tistem času ogromno naučili in stavim, da hardwara ne zna nihče v Sloveniji tako dobro narediti, kot ga znamo mi.

Koliko časa pa je trajalo od prvega sestanka na tem skladu, pa do takrat, ko ste dejansko dobili denar?

Eno leto ali pa mogoče še malo več. Sem razmišljal, zakaj to toliko časa traja. Si misliš, da po eni strani oni taktizirajo, po drugi pa zelo malokrat rečejo “ne” – projekt mora biti zelo izven njihovega posla, da ti bo rekel “ne”. In potem še malo vlečejo: “daj mi še to”, “se slišimo potem”, meseci pa tečejo, čeprav so nam že na začetku povedali, da so zelo zainteresirani in da so takoj pripravljeni narediti korak naprej.

Koliko imate še deleža v podjetju?

Ne pozabite tudi na ostale MP intervjuje!

Mislim, da imajo oni skupno 33 odstotkov. Delež ni to, kar si vsi drugi mislijo, da je – da je vse. V pogodbi imaš klavzule, ki so precej več vredne kot ta delež. Če pogledaš, imaš likvidacijsko preferenco, člen, ki pove, koliko dobi investitor investicije nazaj, preden podjetnik vidi prvi evro. Če si investitor to visoko izbori, kljub temu, da vzame le 10 odstotkov podjetja za ta denar in si misliš “Hudo, kaj smo naredili”, v bistvu on dobi najprej nazaj trikratnik.

Priporočamo tudi branje intervjuja izpred dveh let: MP intervju: Matej Zalar – Visionect >>

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren. Preberite več >>

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>


Uspešna spletna prodaja ključna za rast Okay.si

Uspešna spletna prodaja ključna za rast Okay.si

Sestrska naveza Sandra in Nadja Keržan je pred dobrima dvema letoma na trg lansirala spletno trgovino Okay.si. Zanimiv projekt iz meseca v mesec beleži boljše prodajne rezultate ter se prebija tudi na mednarodno tržišče. Preberite več >>

S Pupillam do življenja v sožitju z naravo

S Pupillam do življenja v sožitju z naravo

Onesnaževanje okolja, pretirano potrošništvo, odmik človeka od sebe in narave – vse to so pereče problematike današnjega sveta. Prav te izzive naslavlja društvo Pupillam s Centrom zelenih rešitev. Preberite več >>

Popolna postava se podaja v osvajanje tujih trgov

Popolna postava se podaja v osvajanje tujih trgov

Finalist izbora Mladi podjetnik leta 2016, podjetje Popolna postava, je lani izpolnilo finančni cilj. Preseglo je milijon evrov prihodkov, do leta 2023 pa želi postati vodilno “health&fitness” podjetje na evropskih tleh. Preberite več >>

Igrača, ki združuje skiro, poganjalec in tricikel

Igrača, ki združuje skiro, poganjalec in tricikel

Otroke v najzgodnejših letih spremlja prekomerna potrošnja. Starši tako porabijo ogromno denarja za obleke, pohištvo in igrače. Igrača Lucky 3in1 pa združuje kar tri v enem: skiro, poganjalec in tricikel. Preberite več >>

BOKRI Green – družbeno odgovorno vrtnarjenje z biorazgradljivo plastiko

BOKRI Green – družbeno odgovorno vrtnarjenje z biorazgradljivo plastiko

Podjetje za izdelavo plastike BOKRI že nekaj let razvija recepturo in tehnološki postopek pridelave oziroma predelave biološko razgradljive plastike iz beljakovinsko bogate zavržene hrane. Rezultat je serija izdelkov za urbane vrtnarje pod blagovno znamko BOKRI Green. Preberite več >>

SmartNinja: “Najpomembnejša komisija je kupec.”

SmartNinja: “Najpomembnejša komisija je kupec.”

Eden izmed finalistov izbora Mladi podjetnik leta 2016, SmartNinja, pomaga ljudem odkriti in razviti talente in veščine na sodobnem IT področju. Te udeležencem pomagajo pri iskanju službe ali pri odločitvi za lastno podjetje. Intervju z ekipo si lahko preberete v spodnjem prispevku. Preberite več >>

AmblyoPlay – nova rešitev za otroke s težavami pri vidu

AmblyoPlay – nova rešitev za otroke s težavami pri vidu

Idrijsko zagonsko podjetje Smart Optometry je na trgu ponudilo novo rešitev za trening vida AmblyoPlay, ki je namenjena otrokom s težavami v vidnem sistemu. Preberite več >>

Oznake: , , , , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

Google Analytics delavnica in Marko Penko

31.05.2018 od 16:00 do 01.06.2018 19:30
Google Analytics delavnica in Marko Penko

Imate spletno stran oziroma trgovino ter za oglaševanje vašega produkta ali storitve zapravite več 1000 evrov mesečno, pa se to pri prodaji ne pozna dovolj? Kaže, da imate težave pri učinkovitosti oglasov. Obstaja rešitev, ki se ji reče Google Analytics delavnica, ki jo za nas pripravlja Marko Penko.
Preberite več >>

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

01.06.2018 od 8:30 do 12:00
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren.
Preberite več >>

Google AdWords delavnica in Marko Penko

07.06.2018 od 9:00 do 17:00
Google AdWords delavnica in Marko Penko

Pri oglaševanju na Googlu je zelo pomembno poznavanje navodil, trikov in smernic za uspešno postavitev in vodenje AdWords kampanje. Da boste svoje oglaševanje vzpostavili kar se da učinkovito, je tu Google AdWords delavnica, v okviru katere boste spoznali Google AdWords: od osnov do potankosti. Z nami bo izkušeni Google AdWords mojster Marko Penko, ki je v svoji karieri upravljal na milijone evrov oglaševalskih proračunov.
Preberite več >>

Izbor MP leta 2018: Predstavitve polfinalistov

08.06.2018 od 16:00 do 18:00
Izbor MP leta 2018: Predstavitve polfinalistov

Letos bomo četrtič v okviru izbora Mladi podjetnik leta organizirali dogodek, ki je namenjen zgolj predstavitvam kandidatov. Predstavilo se bo 10 polfinalistov, ki jih bomo izbrali med vsemi prijavljenimi kandidati na izbor Mladi podjetnik leta 2018.
Preberite več >>

Izbor MP leta 2018: Predstavitve finalistov in razglasitev zmagovalca

15.06.2018 od 18:10 do 20:00
Izbor MP leta 2018: Predstavitve finalistov in razglasitev zmagovalca

V petek, 15. 06. 2018, bo v okviru konference Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! potekalo sklepno dejanje letošnjega izbora Mladi podjetnik leta. Na sporedu bodo javne predstavitve finalistov, ki jih je komisija izbrala izmed vseh prijavljenih kandidatov, in razglasitev Mladega podjetnika leta 2018.
Preberite več >>

Vse za podjetje