MP intervju: Til Pleterski in Klemen Ptičak - Hood Burger

Avtor Urša Eva Pucelj — 10.09.2013
Komentiraj!
Da je v časih, ko se je recesija močno zažrla v pore gospodarstva in za mlade na trgu dela ni skoraj nikakršnih novih možnosti oz. priložnosti, veliko vredno realizirati kakšno izmed svojih briljantnih idej, jasno dokazujeta Til Pleterski in Klemen Ptičak.
MP intervju: Til Pleterski in Klemen Ptičak - Hood Burger

MP intervju: Til Pleterski in Klemen Ptičak - Hood Burger

28-letnika sta namreč svoje znanje iz ekonomije vložila v posel, ki je kmalu postal kar njuna lastna in s skrbjo negovana blagovna znamka, z inovativnim imenom Hood Burger.

Njuna črna prikolica, predelana za gostinsko uporabo, z v nebo vpijočimi rumenimi črkami, je bila postavljena novembra lani. Z letošnjim avgustom pa je prikolico zamenjal t.i. kontejner, ki je lociran pred Intersparom Vič in je odprt od ponedeljka do sobote med deseto uro dopoldne in deseto zvečer.

Til in Klemen se usklajeno menjavata in dogovarjata za termine dela brez večjih zapletov ali pritoževanj nad količino vložene energije. Z njima smo poklepetali na sončni avgustovski dan, ko so temperature že padle na stopnjo znosnosti.

Oba sta diplomirana ekonomista, a se vama kljub omenjeni stopnji izobrazbe na razgovorih za službo ni nasmehnila pretirana sreča. Je šlo torej pri ustanovitvi Hood Burgerja za eksistencialno strategijo ali je bil razlog vajina neustavljiva želja po ustvarjanju nečesa z močnim gurmanskim pridihom?

Til: Nikoli nisva pričakovala, da nama bo izobrazba avtomatično odprla vrata v svet zaposlitve. Po eni strani zato, ker je bila gospodarska kriza že precej zakoreninjena tudi v najine glave in je brezposelnost naraščala že tedaj, po drugi strani pa sva že toliko svojeglava, da sva se oba zavedala, da »regular job« ni ravno pisan na najini koži.

Težko bi rekla, da sva se v zgodbi s Hood Burgerjem zavestno odločila, da »to je to«, sva pa nekako oba vedela, da če se ne bova lotila nečesa sedaj, potem se ne bova nikoli, navaden »regular job« pa sva vedno jemala kot neko opcijo, ki bo vedno na voljo.

Hood Burger je praktično nastal med inkubacijo najinega prvega projekta »Planet Apartment« - online portala za rezervacije apartmajev, fokusiranega na bivši jugoslovanski trg. Ob postavljanju tega projekta na noge, je vsak dan tekla beseda o kulinariki, prav tako pa sva praktično čez pogovor obdelala celotno ljubljansko gostilniško sceno in prišla do zaključka, da je tukaj še zelo veliko prostora, saj sva jo primerjala s ponudbo in z izkušnjami, ki sva si jih pridobila v tujini, v času študija.

Kakorkoli že, projekt »Planet Apartment« je bil čisti polom, ki naju je zelo drago stal, vendar sva z njim pridobila dragocene izkušnje, ki pa sva jih v Hood Burgerju obrnila v pravo smer. Najina vsesplošna želja po dobri hrani in pijači ter uživanju v kuhinji, naju je pripeljala do tega, da sva začela eksperimentirati in testirati različne kose govedine, izdelala različne bombice in počasi dokončno razvila recept za to, kar danes predstavlja »Hood Burger«.

Klemen: Že proti koncu leta 2010 sva razmišljala o svojem podjetju in iskala delo, ki bi naju veselilo in bi si lahko od tega tudi ustvarila nek dohodek. Kot je povedal že Til, sva začela z internetno stranjo, preko katere je bilo možno rezervirati privatne nastanitve na Hrvaškem in v Sloveniji. Spomladi 2011 sva tako res ustanovila podjetje in vso svojo energijo posvetila temu.

Medtem ko sva skupaj delala v pisarni, sva se v času malice in kosila velikokrat pogovarjala o hrani in tako je tudi nastala ideja o pravem hamburgerju. Ideja je prišla čisto spontano, iz ljubezni do dobre hrane, je pa res, da je kuhanje hobi za oba že vrsto let.

Bi lahko rekla, da je šlo pri ustanovitvi Hood Burgerja torej za željo po peki hamburgerjev, ki bi se od ostalih ponudnikov v Ljubljani razlikovali po okusu in kvaliteti? Torej želja biti najboljši ponudnik hamburgerjev v prestolnici morda?

Til: Želja je bila predstaviti slovenski javnosti resnično pravi hamburger, ki temelji na prvovrstnem govejem mesu, ki je plod čisto lastne recepture in ki se bo v očeh naših strank dejansko predstavil kot hamburger na višjem nivoju ter bo cenovno tudi dostopen širši klienteli. Biti najboljši ponudnik hamburgerjev je težko definirati, saj smo si ljudje različni in vsak ima drugačne preference. Želja je biti drugačen.

Klemen: Ko sva začela razmišljati o svojem burgerju, nisva niti vedela, kako izgleda »pravi« burger. Naveličana sva bila ponudbe hitre hrane v Ljubljani in želela sva nek nov okus. Vedela sva, da morava za kar najboljši produkt začeti pri kvalitetnih surovinah.

Tako sva tudi začela razvijati prvi burger in nikoli ga nisva primerjala z ostalimi. Korak za korakom sva raziskovala, kakšen naj bi bil za naju popoln hamburger. Ko sva bila zadovoljna s tem, kar sva ustvarila, je bila prva želja predstaviti najin izdelek javnosti. Sedaj, ko za Hood Burger ve že kar nekaj ljudi, so želje seveda drugačne.

hood burger

Hood Burger pred Intersparom Vič

Kateri so bili trije največji izzivi na začetku vajine podjetniške poti?

Til: Iskanje zaupanja vrednih poslovnih partnerjev. Na največ problemov sva naletela pri izbiri mesarja, saj sva bila sama zelo nezaupljiva, ker je splošno znano, da te kaj hitro lahko »nategnejo«. Velik izziv je bil tudi iskanje pekarne, ki bo kruh pekla po najini recepturi in po najinih kriterijih.

Testiranje izdelka v javnosti – čisto prvi test, sva naredila julija 2012 v športnem centru Gibi šport v Ljubljani. Tam sva naletela še na precej kritik, ki pa sva jih tudi upoštevala. Avgusta 2012 pa sva dobila pravi »feedback« pred Sax pubom. Tam sva se dejansko prepričala, da »to je to«.

Tretji največji izziv pa so bila pogajanja za vstop investitorja v najino podjetje. Tukaj sva si želela tudi partnerja, ki bi poleg kapitala nudil podjetju svoje znanje in izkušnje na področjih, ki jih midva ne obvladava. Zato sva z najinim novim solastnikom zelo zadovoljna, saj se je dejansko vzpostavila prava vez med nami, ki bo dolgoročno lahko pozitivno vplivalo na sam razvoj Hood Burgerja.

Preverite tudi ostale intervjuje v zavihku MP zgodbe.

Velik izziv, če ne celo največji, pa bo iskanje zaupanje vrednega in motiviranega kadra, ki bo skupaj deloval kot »tim«, ki bo pripomogel k ugodni klimi v podjetju, ki bo skupaj s podjetjem rastel in pripomogel k njegovemu dolgoročnemu obstoju.

Klemen: Prva ovira, na katero sva naletela že po nekaj mesecih delovanja na področju turizma je bila, da se najin pogled na stanje na trgu popolnoma razlikuje od dejanskega.

Po obisku nekaj ponudnikov privatnih nastanitev v hrvaški Istri, ki so že oglaševali svoje apartmaje in sobe na najini internetni strani, sva ugotovila, da so le-ti pripravljeni oddajati nastanitve samo v času poletne sezone. S strani ponudbe je bila najina stran na voljo le sezonsko. Na strani povpraševanja pa sva ugotovila, da bi se morala bolj osredotočiti na nek tržni segment, npr. na ekstremni šport in ponuditi nastanitve v krajih, kjer ponujajo tudi to. Tukaj sva se veliko naučila in izkušnje uporabila pri postavitvi Hood Burgerja.

S tem povezan drugi izziv, ki je sledil hitro, je bil, ali prenehati s podjetništvom ali vztrajati naprej in poskusiti s hamburgerji. Glede na to, da sva že imela ustanovljeno podjetje in da sva v času, ko sva spoznala prave tržne razmere že spekla kar nekaj hamburgerjev, za naju ni bilo druge poti, kot se popolnoma posvetiti stvari, ki sva jo imela do takrat za hobi.

Tretji izziv pa je bil, ko sva hamburgerje prvič predstavila pred Sax pubom, saj nisva vedela, kaj lahko pričakujeva. Nekaj je, ko tvoje izdelke hvalijo domači in prijatelji, nekaj pa je, ko morajo ljudje za to odšteti denar.

Tisti mesec je bil zelo naporen, saj sva pekla hamburgerje pozno v noč in preden sva vse pospravila in šla spat, je bila ura tri ponoči. Naslednji dan je bilo treba zjutraj iti na tržnico po svežo zelenjavo in k mesarju po novo meso. Po nakupu pa sva potem do začetka peke tudi vse pripravila. Ampak zato sva bila tudi nagrajena, saj so vsi zelo hvalili najin izdelek.

Bi lahko sklepali, da je kuhanje in prepletanje okusov tudi vajin hobi v prostem času, ali to v zadostni meri sedaj dosežeta že iz službenega vidika?

Til: Kuhanje je že od nekdaj bilo hobi, dobra večerja pa je vedno nagrada za zaključek dneva.

Klemen: Kuhanje je bilo hobi do pred nekaj časa nazaj, ko je stvar postala zelo resna in sva ves čas vpeta v pripravo in prodajo. Zelo si želim, da bi lahko več časa posvetil tudi kuhanju izven Hood Burgerja in pa tudi razvoju novih izdelkov, vendar je želja po stiku s strankami ter njihovem odzivu močnejša. Stranka je najpomembnejša in to miselnost bi rad prenesel tudi na vse ostale, ki delajo v Hood Burgerju.

Je pri zagonskem kapitalu nastala kakšna večja ovira, ki jo je bilo pred odprtjem potrebno premostiti?

Til: Zagonski kapital je bil minimalen. Iz »štanta« sva najela prikolico, jo kasneje odkupila, nekaj mesecev kasneje pa smo si segli v roke z novim poslovnim partnerjem, kar je omogočilo, da smo zastavili naše projekte na malce bolj dolgoročni in stabilni ravni.

Klemen: Po lanskem avgustu sva imela dve možnosti: ali ostati bolj v stiku z ulico in najeti premični objekt ali pa najeti lokal v centru in mu vdahniti moderni izgled starih ameriških »burger jointov.« Za premični objekt sva lahko sama poskrbela z denarjem, ki sva ga zaslužila v času pred Sax pubom, za najem in preureditev lokala pa bi potrebovala več sredstev, kot sva z njimi takrat razpolagala.

Odvisna sva bila tudi od ponudbe prostorov, ki so bili na voljo in na koncu se nama je vse lepo izteklo, saj sva dobila priložnost postaviti prikolico, ki sva jo najela in malce preuredila, pred Intersparom na Viču.

Menita, da sta glede na konkurenco cenovno ugodna ponudnika ali vajina lastna receptura obenem tudi prida k višji ceni ponudbe?

Til: Konkurenco je potrebno bolj specifično opredeliti. Glede na dano kvaliteto, ki jo pri Hood Burgerju ponujamo, pa menimo, da smo cenovno zelo ugodni.

Klemen: Menim, da je le redko kje tako razmerje med ceno in kvaliteto. Za ceno, ki je čisto konkurenčna ostali ponudbi, ponujamo izdelek, ki je pečen po želji, obenem pa sestavljen iz svežih in zelo kvalitetnih surovin.

In še za konec … Kako bi opredelila tisto pomembno vizijo, ki vaju vodi na sami poti vajinega ustvarjanja in pri vsakodnevnem nadgrajevanju osnovne ideje?

Til: Podjetje lahko dolgoročno preživi samo, če skozi ves svoj čas ohrani kvaliteto svojih proizvodov. Z visoko kvaliteto raste tudi znamka, močna znamka pa je ključnega pomena za dolgoročni obstoj. Vizija postaviti temelje podjetja na novo raven tudi na strani zaposlenih in same organizacije v podjetju. Konec koncev je podjetništvo veliko več kot izdelovanje in prodajanje proizvodov ali storitev. Dolgoročna vizija je, da bi Hood Burger s časom postal nekaj več kot le najboljši hamburger v mestu.

Klemen: Želja po nenehnem izboljševanju. Izboljševanju na vseh področjih. To pomeni biti inovativen, saj lahko vsak dan napreduješ preko manjših izboljšav in se učiti naprej, ter tako postati mojster v stvareh, s katerimi se ukvarjaš. Pri vsem tem pa te mora voditi vera vase in etika.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice