MP intervju: Tomaž Erjavec – Oculus

S Tomažem sva se dobila na prijetnem kosilu, debata je tekla o veliko stvareh, poudarek je bil na startupih, modrovala sva tudi o oglaševanju. Nastal je spodnji intervju, ki na kratko povzema najin zanimiv pogovor.

Tomaž, imaš tehnološki startup, na spletni strani je zapisano, da se z uporabo kognitivne nevroznanosti dokopljete do boljšega razumevanja potrošnikov. Povej nam prosim, kaj to pravzaprav pomeni.

Kot prvi v Sloveniji se v podjetju Oculus ukvarjamo z uporabniško izkušnjo in s testiranjem oglasov, pri čemer uporabljamo tehnologijo “eye trackinga”. Tehnologija “eye tracking” nam omogoča, da na milimetre in na milisekundo natančno vidimo, kako se naši potrošniki odločajo, kaj iščejo oziroma kako se znajdejo na katerem koli vizualnem kanalu. Gre za tehnologijo, ki se že več kot deset let uporablja po celem svetu, mi pa smo pri tem prvi v jugovzhodni Evropi.

Tehnologija, ki jo uporabljate, torej ni vaša? Razvita je bila v tujini, vi pa jo dograjujete ali samo tržite?

Mi smo dejansko razvili “service”, torej smo kupili tehnologijo, ki je že razvita in se že več let uporablja po svetu. Uporabljajo jo Google, Microsoft, vsi avtomobilisti, Walt Disney, vse večje raziskovalne hiše po svetu in drugi.

Vir slike: Oculus-ux.si

Produkt razvijate pod okriljem Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja. Kako bi opisal tamkajšnje okolje? Naštej nam najbolj pozitivne stvari, kakšna energija vlada v LUI.

Samo okolje je precej odprto, večina podjetij tam je v podobni fazi rasti, mogoče so razlike za pol leta do leta, torej se soočamo z istimi problemi in vprašanji.

Kakšna energija vlada v LUI? Prvi vtis je odličen, zelo sproščeno, vzpodbudno in kreativno delovno okolje. LUI omogoča da lahko ob zajtrku svoje ideje deliš z Brankom Drobnakom, Špelo Oblak (LunaTBWA) in drugimi uspešni podjetniki & gospodarstveniki. Pomembno je predvsem to, da si lahko pomagaš, torej da lahko ti svetuješ nekomu, ki se sooča z enako težavo ali pa obratno.

Spletna stran	www.oculus-ux.si
Dejavnost	Marketinško svetovanje in raziskave
Pravna oblika	Družba z omejeno odgovornostjo
Logotip

V LUI je trenutno kar nekaj mladih podjetij. Vzpostavljen je neke vrste “coworking” oziroma delo v skupni pisarni. Kakšne so tvoje izkušnje glede tovrstnega dela? 

Zelo v redu je predvsem to, da lahko določeno idejo ali predlog hitro predebatiraš, dobiš dober “feedback” ali ga ti daš komu drugemu, izveš kakšno idejo, do katere drugače sploh ne bi prišel. Kljub temu, da hočeš nočeš na nek način razmišljaš “in the box”, saj imaš neko svojo vizijo, pa si v taki pisarni obdan z okolico, kjer nekdo kar naenkrat pride z neko svežo idejo in te zmede z neko dobro novo smernico. Pa seveda ti lahko druga oseba iz skupne pisarne pomaga pri vzpostavitvi novih kontaktov.

Kaj pa se ti zdi, da ti je najbolj pomagalo, da ste prišli do točke, na kateri ste, torej da že imate stranke, da rastete … Kaj je bilo glavno pri tem, da si produkt uspel spraviti do točke, na kateri je zanimiv za trg, da podjetje že žanje prve prihodke?

Začetna točka, s katero se sreča vsak podjetnik je ta, ko ti kupci, še preden narediš predstavitev rečejo, da vas bodo imeli v mislih, nato pa, ko jih pokličeš čez mesec dni, ponovno rečejo, da jim je zadeva sicer zanimiva, ampak da vas bodo imeli tudi v nadalje v mislih in da niso pozabili na vas. Problem pa je, ker moraš ti s prodajo začeti v istem trenutku.

Tega smo se lotili predvsem tako, da smo poskusili skozi različne medije (skozi PR članke) predstaviti tehnologijo in našo dejavnost, kar se nam je splačalo, saj so bili članki zanimivi tako za urednike kot tudi za bralce. Veliko tudi predavamo po Sloveniji in na Hrvaškem, pri čemer zelo “targetiramo” na potencialne stranke …

Dejansko pa se je stvar potem, ko smo naredili nekaj dobrih primerov za večje kliente, počasi začela odpirati in se še odpira. Ko imaš zadovoljnega naročnika in ko ta vidi rezultate, se zave, da je odvisen od tebe, da mu predstavljaš neko dodano vrednost – takrat se lahko pohvališ z njegovo referenco ali pa te on priporoča naprej. Tako se začne “snowball effect”. Toda pot do tega še vedno traja, še vedno se trudimo iskati nove kliente in čakamo, da bodo oni tisti, ki nas bodo klicali.

(Ni mirnega kosila za prave podjetnike. Pogovor prekine klic z nepoznane številke. Dobro, da se je Tomaž javil, eno izmed največjih podjetij iz Ljubljane želi izvedeti več o produktu. Na sestanku bo prisotna tudi predsednica uprave …).

MVP metode, razmišljanje na način vitkega podjetja in tako naprej. Glede na to, da ste tehnološko podjetje in da imate trg, ki v bistvu še ne obstaja, vsaj v Sloveniji ne, so te metode verjetno smiselne oziroma so vam blizu. Ste jih kaj uporabljali? V kateri fazi ste trenutno s podjetjem?

Brez te metode bi lahko podjetje kar hitro zaprli. Mislim, da je pomembno za vsakega podjetnika, da se seznani z “lean” pristopom, da ve, kako biti fleksibilen. Na začetku smo si zastavili neke smernice in cilje, kako si želimo, da se zgodba izteče – kdo bodo naši klienti, “pricing” … Nato pa se je zgodba iz meseca v mesec spreminjala.

So storitve, za katere smo dejansko mislili, da jih bomo delali z našo opremo, pa jih sploh ne delamo, saj smo stvari sproti prilagajali skupaj s kupcem in gledali na to, kaj potrebuje, zakaj to potrebuje …

Po naši logiki nas kupec rabi na vsakem področju, toda zanima nas predvsem tisto področje, na katerem služi. Ta področja pa se nenehno spreminjajo in še danes prilagajamo ter iščemo nove priložnosti.

Precej se govori o lean startup metodi v zadnjih mesecih, letih. Za majhna podjetja, ki so pravkar pričela in nimajo znanja, se je razvoja produkta težko lotiti po tej metodi. Kaj priporočaš, na kakšen način naj se lotijo uporabe metod lean pristopa, kje naj najdejo informacije o tem, ali so to knjige, se naj na koga obrnejo? Na kakšen način ste vi začeli?

Nekaj izkušenj sem si nabral z delom v marketingu v zadnjih letih. Delal sem za nekaj večjih slovenskih podjetij iz različnih panog. Tam sem si nabral kar nekaj izkušenj – osnove o tem, kako se komunicira, naredi prezentacijo, poslovni načrt in tudi samo eksekucijo, toda to so podjetja, ki že imajo svoj trg in jim metoda “lean startup” ni poznana in delajo po svojem kopitu.

Ne pozabite tudi na ostale MP intervjuje!

Ko pa enkrat greš na svoje, moraš na sliko začeti gledati bolj široko. Po eni strani spodbujam, da gredo ljudje čimprej na podjetniško pot, toda po drugi strani si morajo že prej nabrati nekaj izkušenj, saj ponavadi osvojiš delo prej, če greš nekam delat, šele nato pa poskusiš delati sam. Tako narediš manj napak, saj se več naučiš od ljudi, ki že imajo izkušnje.

Knjige pa so zelo dolge in obsežne. Imaš na primer 30 knjig o “lean startupih” in že pri tretji ugotoviš, da se vse ponavlja.

Kako pa prideš s točke, ko prvič slišiš za lean metodo, do faze, da ti je ta metoda že blizu in podjetje že razvijaš po njenih smernicah?

Poskušaš biti čim bolj fokusiran. Priporočam ogled videoposnetka:

“Lean startup” je zelo dobra osnova, kljub temu, da ti da samo smernico, vse ostalo pa je praksa. Ne bi pa priporočal, da gredo ljudje v neke hude študije tega, temveč da se naučijo le o tem, kar jih zanima, kar je zanje koristno.