Okoli družabnih iger se vrti prava mala znanost

Avtor Maruša Žibert — 17.12.2015
Komentiraj!
Na Kickstarterju se je z družabnimi igrami predstavilo že nekaj Slovencev, med njimi tudi Darjan Bunta in njegova ekipa, ki so Kickstarterjevi skupnosti pokazali igro Decadolo. Decadolo je sicer ena redkih kampanj, kjer zamud pri pošiljanju nagrad ni bilo. Preverite novico.
Okoli družabnih iger se vrti prava mala znanost

Darjan Bunta je z ekipo na Kickstarterju presegel zastavljena sredstva (Vir slike: Zoran Šmid).

Trg družabnih iger je oster, prenasičen in krut. Vsak dan se rojevajo nove igre – nekaj se jih predstavi tudi na Kickstarterju -, le redko katere pa preživijo generacijo, dve. Vsi se spominjamo iger Štiri v vrsto, Človek ne jezi se, Monopoly, Activity in drugih, ki smo jih v zavetju družine in prijateljev igrali ob večerih. Ta družbena komponenta, pravi Darjan Bunta, sicer del zavoda Razvojne lige, je izredno pomembna pri razvoju in obstanku igre (poleg ostalih). Če je zasvojljiva, če jo igra sosed, jo boste najverjetneje kupili tudi sami.

Ekipa Decadolo je pred pomembno prelomnico. Za njo so naporni tedni, ko so se njeni člani trudili, da bi svojim podpornikom kar se da hitro dostavili igre, čaka pa jih tudi tehten premislek, kam in kako se usmeriti z igro. V mislih imajo seveda tujino, ki pa ima svoje posebnosti. Zlasti poljski trg, pravi Bunta.

Proizvodnja igre je šla po načrtih, tisti, ki so vzeli božični paket, bodo igro dobili še pred božičem, ostali pa v začetku januarja. Ste ena izmed redkih ekip, ki ji je uspelo produkt dostavit v zastavljenem roku. Kaj je bil ključni dejavnik, ki je botroval k temu? Dobre predhodne priprave?

Zagotovo. Največ je k temu prispeval dober plan, čeprav so nastopile določene težave. Dobro smo si zastavili časovnico. Pomemben je bil dogovor s podizvajalci, torej s proizvajalcem žetonov, da smo pritisnili na njih, da so vse naredili pravi čas. Zadovoljni smo z njimi. Bili so zelo angažirani, da naredijo dele pravočasno in dovolj kakovostno. Tudi ostale pakete bomo dostavili veliko pred rokom. Mudilo pa se nam je z božičnimi paketi, ki smo jih obljubili do 10. decembra, ostale, ki smo jih nameravali poslati januarja, bomo verjetno poslali tekom decembra.

Pri proizvajalcih ste imeli veliko opravka s tujino.

Žetone nam dela zagrebška firma, ki deluje tudi v Avstriji, kjer delajo material, v Zagrebu pa imajo polnilnico. Decadolo je mednarodno obarvana igra (smeh). Tiska pa se v Sloveniji, sestavljena je v naših prostorih. V prihodnje še ne vemo, kje bo izdelana, saj moramo razmisliti o ceni končnega produkta. Če bi ga želeli ponuditi širšemu trgu, je, po zadnjih raziskavah, ki smo jih izvedli, Slovenija kar draga. Vztrajamo pa pri tem, da bo narejena v Evropski uniji, težko bomo pa s slovenskimi proizvajalci dosegli tiste cene, ki si jih distributerji želijo.

Ekipa je v preteklih tednih obiskala Poljsko in se udeležila enega od sejmov iger. Na njem so se predstavili tudi s svojo igro in navezali prve stike z dobavitelji (Vir slike: Lovro Rozina).

Da bi ohranili 30 evrov.

Ja, trenutno je cena igre 30 evrov. Pred dnevi smo bili na sejmu iger na Poljskem, kjer smo se dobili s proizvajalci in distributerji iger. Svetovali so nam, da bi igro pocenili na 25 evrov. Torej, občutno je treba znižati stroške proizvodnje, pritisniti bo treba na podizvajalce, sploh če vzamejo med 40 in 50 odstotki marže in želimo ob tem še kaj zaslužit. Možna je tudi prodaja licence, česar pa si ne želimo. Želimo obdržati nadzor nad proizvodnjo, saj se nam zdi pomembno, da izdelek obdrži ekološko noto. Večina iger je danes ekološko kar malo spornih, veliko je plastičnih izdelkov, mi pa smo poiskali bio plastiko, ki je malce dražja, posledično tudi izdelava. Zato težje konkuriramo drugim igram. Tukaj nas čaka še nekaj razmisleka, kako nadaljevati.

Kako to, da ste šli na Poljsko? Kdo vam je priporočil ta sejem, ste bili nanj povabljeni?

Povezali smo se s Poljakom, mojim prijateljem, ki je bil v Sloveniji na dolgoročni izmenjavi. Pozneje je delal v Steklarni Hrastnik v marketinškem oddelku. Vprašal nas je, kakšen plan imamo s prodajo. Imamo določena znanja, ne pa tudi v prodaji in trženju. Povezali smo se. Predlagal je, da bi za začetek izbrali poljski trg in ugotovili, na kakšen način sploh nastopiti na tuje trge. Predlagal je tudi ta sejem, kjer so vsa večja imena te industrije na kupu. Dogovoril se je za sestanke in šli smo na pot. 1500 kilometrov v eno smer v treh dneh ... je bilo kar naporno, hkrati pa zelo pozitivna izkušnja. Večina je izdelek ocenila za primernega, imeli pa so pomisleke glede cene in materialov. Poljski trg še ni tako ekološko ozaveščen, da bi materiali igrali vlogo. Verjamemo pa, da bi ta komponenta v Nemčiji ali drugih zahodno evropskih državah igrala močno vlogo.

Je veliko takih sejmov po Evropi?

Da, veliko. Imeli smo malce nesreče, saj smo večino zamudili. Odvijajo se oktobra in novembra, ko smo imeli Kickstarter kampanjo. Na teh sejmih se predstavijo novosti za naslednje leto, čez leto se nato večinoma prodajajo predstavljeni izdelki. Malo smo zamudili, plan je, da naredimo načrt za naslednje leto, kako sploh priti v stik z založniki distributerji in pripravo strategije za leto 2017. Skupine so zelo zaprte, imajo izdelane načrte, kako določeno igro predstavit kupcem, kako vstopiti na nov trg, promocijo ... Vse bi imeli že pripravljeno, če bi se vključili vanje, mi bi skrbeli zgolj za proizvodnjo izdelka pa kakovost izdelave.

Ste med kampanjo dobili kakšne ponudbe s strani distributerjev? Večina jih dobi, pravijo ekipe.

Dobijo, nas bodo verjetno še kontaktirali, ker je bilo veliko podpornikov podjetij. Verjetno so želeli najprej dobiti igro v roke, jo preveriti in potem stopiti v stik, zato določene stike še pričakujemo. Je pa res, da je ta trg zelo nasičen. Na Kickstarterju je vsak dan na desetine nove igre.

Darjan Bunta Decadolo

Zelo majhen odstotek iger na Kickstarterju pa preseže cilj, večina jih zgolj doseže. Zakaj?

Res je. So določene igre, ki jih izdajajo večji založniki, ki imajo že izdelano mrežo uporabnikov in hitro dosežejo cilj. Večina iger, ki precej preseže cilj, razen svetlih izjem, so plod velikih igralcev. Ostale pa morajo pridobiti zaupanje podpornikov, torej iz nič zgraditi mrežo. Tudi mi, z zelo majhnim vložkom, brez neke prepoznavnosti smo dosegli to. Trg iger se precej deli, poznamo fantazijske, abstraktne igre ... Trenutno so zelo priljubljene fantazijske, taktične in igre igranja vlog. Danes pravzaprav vsaka stvar ali pa oseba lahko postane del družabne igre. Na Poljskem smo videli, da ima nogometaš Messi svojo igro, poleg ostalega kupa nogometnih iger. Dejstvo pa je, da kljub nasičenosti ta trg še vedno raste. Lani je poljski trg zabeležil 25-odstotno rast prodaje družabnih iger. Ne glede na to, kako se razvijajo aplikacije in računalniške igre, ljudem še vedno veliko pomeni, da se vsedejo, igrajo in se družijo. Ta družbeni vidik je tudi nam pomemben. Vmes smo razmišljali, da bi razvili še aplikacijo, pa smo se raje izognili, saj dajemo na prvo mesto pristen človeški stik.

Kaj se dogaja z vašo aplikacijo?

Nismo je črtali, je pa povezana z investicijo, ker razvoj precej stane. Na Kickstarterju nismo zbrali toliko več sredstev, da bi si ga lahko privoščili. Mogoče kdaj v prihodnosti, za zdaj nam je bližje ideja, da se igra v živo.

Omenili ste tudi, da obstaja okoli družabnih iger prava mala znanost. Na kaj mislite s tem?

Res je. Ne samo industrija, ampak cela znanost. Na Poljskem, trg, ki ga trenutno jemljemo kot referenčnega, je cela skupnost ljudi, ki se ukvarja z igrami. Poleg sejma so organizirali delavnice, na katerih so mlade oziroma zainteresirane učili, kako razviti družabno igro. Predstavili so jim nekaj prijemov, jih razdelili v skupine, te pa so v določenem času razvile družabno igro in jo predstavile. Nenehno iščejo nove načine igranja, nove tematike.

Kako pa je v Sloveniji? Vi ste testirali igro.

V Sloveniji obstaja društvo Igrolog, s katerim smo bili pred kampanjo v stiku. Želimo si jih kontaktirati po kampanji oziroma po razpošiljanju vseh paketov, da bi imeli kakšen skupen dogodek. Oni organizirajo družabne večere, na katerih testirajo novosti, in tako promovirajo kulturo igranja iger. Nam namreč ni zgolj to, da promoviramo igro kot tako, ampak tudi trajnostni način življenja, osebni stik in ekološko ozaveščanje. S sodelovanjem s takšnimi posamezniki ali pa organizacijami je to mogoče.

Če greva malce širše pogledati igre. Kaj so elementi dobre igre?

Za dobro igro je pomemben v prvi vrsti dober dizajn, saj vsako stvar najprej pogledamo z očmi. Obstaja več možnih prijemov, za katere bi jaz rekel, da funkcionirajo. Prvi je realističen pristop, kjer je grafika igre čim bolj realistična, drugi pa je malo bolj humoren, minimalističen, ki smo ga izbrali mi. Nima prodajnih potez, podrejen je funkciji. Pojavljajo se humorni simboli in to jo dela drugačno od drugih. Pomembna pa je tudi arhitektura igre, torej koncept igranja, ki mora biti privlačen, da pritegne. Pomembno je tudi, koliko časa jo igramo, da jo lahko igra čim več igralcev. Mi še razvijamo večigrno. Testirati jo moramo še, da bo uporabna in privlačna.

Decadolo

Zakaj neka igra lahko preživi več generacij? Bunta pravi, da je med odločilnimi faktorji tudi zasvojljivost in dejstvo, da jo igrajo vsi (Vir slike: Lovro Rozina).

Bo imela enak koncept?

Želimo si, da bo ostala enaka, da bi nadgradnjo rešili zgolj z določenimi pravili ali pa novim setom kartic, ki bi ga lahko le dokupili.

Kaj pa narediti, da ne gre igra takoj v pozabo? Rekli ste, da je trg nasičen, torej, veliko iger je verjetno muha enodnevnica.

Najbolj kompleksno vprašanje. Mora biti privlačna, igralec pa mora imeti željo po ponovnem igranju. Da je igra zasvojljiva, da igralca povabi k večkratnemu igranju ali pa da jo igrajo vsi. Recimo Activity je en tak primer, družabna igra, ki ni presežek, a jo lahko igramo ob različnih družabnih srečanjih. Tudi Monopoly je tak.

Kaj je vzrok, da so te igre preživele? Je to dobra promocija? Ali dejstvo, da so tako močno zaznamovale neko generacijo, da jih »predaja« naprej?

Velika razlika je med igrami, ki jih delajo za res širši trg in se najdejo v trgovskih centrih, in specifičnimi igrami, ki jih lahko najdemo zgolj v trgovinah, specializiranih za prodajo iger. Tisti pravi ljubitelji iger, bodo rekli ah, Monopoly.

Ampak verjetno so oni začeli z igranjem iger ravno z Monopolyjem ...

Verjetno res. Ampak ko so videli, koliko možnosti jim ponujajo druge igre, jim je Monopoly verjetno postal dolgočasen. Mislim pa, da je pri tistih bolj priljubljenih botrovalo tudi to, da so bile v določenem trenutku dostopne vsem. Vsi so jih igrali, morali so jih imeti tudi ostali. Vpliv snežne kepe. Pomemben je tudi dober tajming. Določena igra je v določenem obdobju lahko zelo popularna, vsi jo bodo igrali, a je zelo slaba. Ali obratno. Pri igrah vedno potrebuješ več igralcev, ki jih bo igra zanimala. Če jo bo nekdo igral, jo bo imel tudi tisti drug doma, drugače je kot pri aplikacijah, kjer igro odigraš sam. Družabna igra pomeni mini skupnost, ki bo igro igrala.

Kako pa napreduje vaša spletna stran? Plan za dokončanje je bil novembra, zdaj pa je že mimo ... Verjetno je k zamudi prispevala tudi Kickstarter kampanja oziroma izpolnjevanje obljube podpornikom.

Smo v zaostanku. Problem je, ker se vsi ukvarjamo s 1001 drugo stvarjo, dan pa ima premalo ur. Se bomo pa potrudili, da bo čim prej prenovljena, da dodamo kontaktni obrazec in da potencialni kupci stopijo v stik z nami. Obljubljamo, da bo kmalu.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice