MP intervju: Označili so ga za vohuna druge šole vožnje

Avtor Maruša Žibert — 03.02.2015
Komentiraj!
David Arnež in Borut Jeglič sta del ekipe, ki razvija aplikacijo Foora. Ta je namenjena tako učiteljem vožnje, kot tudi kandidatom za voznika. Delo, ki je bilo na prvih sestankih sprejeto precej sumničavo s strani šol vožnje, zdaj olajšuje njihovo delo.
MP intervju: Označili so ga za vohuna druge šole vožnje

Foora šolam vožnje omogoča bolj kakovostno izvajanje usposabljanja, manj napak in zlorab pri vodenju ter poslovanju šol vožnje (Vir slike: Foora).

Povabili smo ju na pogovor, v katerem sta razkrila, kako je raziskovanje dela šol vožnje sploh potekalo, kakšno je njuno mnenje o tekmovanjih in startupovski sceni v Sloveniji in kako ju je pot privedla do Foore. »Trg je tisti, ki ti pove, ali si zmagovalec,« je prepričan 23-letni David. »Ne pa tekmovanja

Kako je prišlo do imena?

David: Ko sva se peljala na prvi sestanek, sva rekla, joj, zdaj bova prišla na sestanek, midva pa še sploh nimava imena. Nujno sva ga potrebovala. Bila sva na Voklem, šla sva pa v Kranj. Imela sva deset minut časa, da se spomniva novega. Med več idejami sva prišla do ideje Foora (prebere se fura, op.a.). Da se bolje sliši za mlade, ki delajo izpit B kategorije, torej tiste, stare 18, 19 let. Da jim bo šlo lažje v ušesa.

Kaj Foora ponuja?

Borut: Foora je rešitev za učinkovitejše učenje vožnje. Po eni strani šolam vožnje omogoča bolj kakovostno izvajanje usposabljanja, manj napak in zlorab pri vodenju ter poslovanju šol vožnje. Kako to delamo? Naš fokus je predvsem na dvigovanju kakovosti usposabljanja čim bolj varnih voznikov. Učiteljem vožnje nudimo orodja, ki jim omogočajo zelo enostavno vodenje in usmeritev, kaj z določenim kandidatom delati. Glede na to, katere napake kandidat največ dela, se lahko učitelj vožnje odloča, kje in kakšne vožnje naj izvajata, čemu dajati večji poudarek …

Kakšna pa so ta orodja?

Borut: To je mobilna aplikacija … (iz torbe izvleče tablico). Med uro aplikacija na tablici spremlja lokacijo, kje se vozita, učitelj vožnje pa nanjo beleži napake, ki jih kandidat naredi. Ko gresta parkirat, klikne npr. nepravilno uporabo smernih utripalk, nepravilno lego vozila. On samo klika, napake pa se samodejno beležijo v sistem.

Torej, kar med vožnjo …

Borut: Ja, kar med vožnjo. Veliko pozornosti smo namenili temu, da je aplikacija zelo enostavna in intuitivna za uporabo. Tako potrebuje največ tri klike, da pride do želenega, saj mora bit med vožnjo pozoren na cesto in kandidata.

David: Vse to počnejo že sedaj, a napake kandidatov beležijo na odrezke od položnic ipd. Nekateri pa tega sploh ne počnejo. Kje mi rešimo zadevo? Napake lahko beležijo sproti, si jih ogledajo naslednjo uro, učitelj vožnje lahko takoj prikliče kandidatove predhodne slabosti, tudi če le-ta pride na vožnjo šele po pol leta. Tako z nekaj kliki osvežita tiste napake, ki mu povzročajo največ težav.

Podatki so takoj v sistemu, informacijo dobi tudi vodstvo šole vožnje, ki lahko zbrane podatke pregledujejo in analizirajo na spletu (Vir slike: Foora).

Borut: Inštruktor lahko vedno za kateregakoli kandidata takoj preveri in vidi spisek preteklih ur. Na primer, da je na 11. uri vožnje naredil 4 napake in katere so to bile. Pri učenju določenega elementa lahko učitelj vožnje kandidatu razloži potek tudi s pomočjo elektronske učne mape. Prej so učitelji vožnje risali po zvezkih, tukaj pa ima s slikicami prikazano, kako izvajati določene elemente, kot je na primer vključevanje na avtocesto ali kako parkirati. Ko končata uro, on vpiše končne kilometre, lahko še kaj spremeni ali doda. Sledi še analiza ure, ki jo opravi skupaj s kandidatom. Ta vidi, kje sta vozila in kje je delal napake. Na koncu sledi še podpis kandidata, ki ga potrebujejo za dokumentacijo, in to shrani. Spremembe se nemudoma osvežijo v sistemu, informacijo dobi tudi vodstvo šole vožnje, ki lahko zbrane podatke pregleduje in analizira na spletu.

Kako pa deluje z vidika kandidata?

Borut: Za njih je na voljo spletni portal Foora, kjer si lahko ogledajo, katere šole vožnje že uporabljajo rešitev, se registrirajo in pregledujejo zbrane podatke. Kandidat za vsako uro vidi zemljevid, na katerem je prikazana pot opravljene vožnje, ter napake, ki jih je delal med vožnjo. Ima tudi podatke o namenu oz. ciljih vožnje.

David: S tem zemljevidom smo želeli doseči, da bo lahko kandidat doma, v mirni okolici še enkrat pregledal celotno uro. Stran smo optimizirali tudi za pametne telefone, saj želijo kandidati, medtem ko čakajo na učitelja vožnje, v glavi še enkrat ponoviti prejšnjo vožnjo.

Kandidatu se vožnja začne, ko vstopi v avto, in zaključi, ko izstopi. Potem ima zmenek, teče na avtobus, se mora učiti ...

Borut: Kandidat je med vožnjo nenehno pod stresom. Tisto, kar mu takrat pove inštruktor, mu gre v eno uho in čez drugega ven.

David: Njemu se vožnja začne, ko vstopi v avto, in zaključi, ko izstopi. Potem ima zmenek, teče na avtobus, se mora učiti ...

Ko ste razvijali idejo, ste verjetno pomislili tudi na to, da bo za boljše delovanje potrebno intervjuvati šole voženj.

Borut: To je bilo izhodišče, še preden smo začeli razvijati idejo. David je bil že takrat na več šolah vožnje.

David: Sprva nismo vedeli, kako bo produkt sploh izgledal. Iskali smo vzorce, probleme, ki se pojavljajo v panogi, da bi osnovali prototip. Šel sem na 10. sestanek pa še sploh nisem vedel, kakšen je MVP. Jaka in Borut sta že imela ideje, saj sem jima serviral informacije s trga, sam pa se za MVP nisem "zanimal", da ne bi bil obremenjen z rešitvijo. Če bi ga poznal, bi na sestankih “prodajal” ta MVP, s tem pa bi uničil potek intervjuja. Izdal bi bistvo in zato ne bi izvedel dodatnih problemov oziroma bolečin, ki bi jih bilo vredno rešiti.

Borut: Imeli smo občutek, kateri so problemi v šolah vožnje, želeli pa smo pospešiti proces učenja. Do zdaj smo bili na 40 avtošolah.

David: 45 …

Borut: Na nekaterih tudi po 20-krat, pri tistih, ki so prve stranke. Oblikovanje učnih map, napak in podobno. Vse smo delali v tesnem sodelovanju s stroko.

Ključna napaka pri tem, in tudi mi smo jih delali na prejšnjih projektih, je, da greš na prvi sestanek prodajati.

David: Kar smo vstavili v program, ni bilo nujno, da smo se tega tudi držali. Če trg tega ni sprejel, smo umaknili, popravili ali dodali. Nič ni bilo vsiljeno z naše strani. Vse je testirano z uporabniki, z izkušnjami ob uporabi in priporočili, kako bi lahko še izboljšali. Ko so enkrat dobili tablico v roke, so si lahko precej lažje predstavljali, kaj želimo.

Verjetno je težavno, ko se odpraviš k stranki, za pokazat pa nimaš še nič?

David: Ko sem prišel tja, so mislili, da sem kandidat za izpit, včasih pa, da sem celo vohun druge šole vožnje. Pa sem rekel, da delam diplomsko, raziskavo in imam nekaj osnovnih vprašanj ter da se želim pogovarjat. Te seanse so trajale tudi po dve uri in pol, ampak sem se veliko naučil.

Borut: Ključna napaka pri tem, in tudi mi smo jih delali na prejšnjih projektih, je, da greš na prvi sestanek prodajati. Tu smo postopali previdneje in se odpravili le na pogovor. Z namenom, da bi radi nekaj na tem področju naredili.

Kandidat za vsako uro vidi zemljevid, na katerem je prikazana pot opravljene vožnje, ter napake, ki jih je delal med vožnjo (Vir slike: Foora).

Je bilo tudi vas strah, da bi vam kdo ukradel idejo? Ali ste pristopili tako, da ne bi razkrili preveč?

David: Pozdravljamo konkurenco. Če hočeš biti dober, tekmuj z dobrimi, če ne, tega ne počni.

Borut: Kar se tiče produkta, ga nismo nikoli namerno skrivali. Če hočeš stranki predstaviti produkt, ga ne moreš predstaviti samo polovično, ostalo pa skriti. Seveda pa nismo delili čisto vsega, so tudi stvari, ki so edinstvene pri nas in iz katerih črpamo konkurenčno prednost. Tako ali tako precej teh informacij za stranke niti ni relevantnih - kakšen je poslovni model, kako naredimo produkt. Za njih je zanimivo, kako jim bo produkt pomagal.

Trenutno gledamo v smeri Avstrije, Švice in Italije.

Je Foora primerna tudi za ostale kategorije?

Borut: Trenutno smo fokusirani samo na B kategorijo. Temu je prilagojena aplikacija, a jo bomo tudi širili. Naš cilj je pokriti celotno poslovanje šol voženj.

Kako velik trg pa predstavljajo ostale kategorije?

David: Za B kategorijo je letno okoli 25 tisoč kandidatov, kar predstavlja tekočo generacijo in povratnike. Ostalo pa predstavljajo vožnje s tovornjaki, avtobusi, motoristi, torej okoli 30 tisoč kandidatov letno v procesu izvajanja vseh kategorij vozniškega izpita.

Omejeni ste samo na Slovenijo?

Borut: Slovenija je samo izhodišče, testni trg. Drugače pa je prioriteta tujina. Že letos imamo v načrtu tujino, ko se tukaj zadeva validira.

Imate že ogledane kakšne države?

Borut: Trenutno gledamo v smeri Avstrije, Švice in Italije. Ni pa še nič določeno.


Aplikacija je dobrodošla tudi za kandidate, ki lahko takoj preverijo, kje so vozili na posamezno uro in kakšne napake so naredili (Vir slike: Foora).

Kako je s konkurenco?

Borut: Pri nas podobne rešitve ni. Tudi v tujini je nismo zasledili. Glavna konkurenca sta nam zvezek in svinčnik, ki ju učitelji vožnje zdaj večinoma uporabljajo za pisanje napak, razlaganje teorije in podobno. Mi omogočamo tudi elektronsko vodenje dnevnega razvida vožnje, ki je eden od dokumentov, ki ga morajo šole vožnje voditi. To za zdaj delajo na papir. Eden od izzivov, ki je pred nami, je tudi zakonodaja, ki precej omejuje inoviranje na tem področju, ker je zelo togo napisano, kako se mora voditi dokumentacijo. Zato že sodelujemo z Agencijo za varnost prometa, s policijo, z inšpektorati in drugimi deležniki. Želimo stvari premaknit naprej, da bo inoviranje sploh mogoče. Ne samo za nas, temveč za celo panogo. Rešitev omogoča veliko večjo kvaliteto in preglednost, boljši nadzor, veliko manj je napak in zlorab. Tudi državi so spremembe v interesu, le malo bolj počasi gre.

So to takšne ovire, da Foora ne bi mogla zaživeti?

Borut: Ne. Bi nam pa zagotovo olajšalo vstop. Šole vožnje, ki zdaj uporabljajo Fooro v testnem obdobju, vodijo dokumentacijo dvojno. Naš cilj je, da bi papir ukinili. Zavedamo se, da bo to še trajalo. Produkt pa zdrži tudi, če elektronsko vodenje dokumentacije še ni uradno priznano, saj ima še kup drugih koristi, ki izboljšujejo kakovost usposabljanja, takšne, ki niso neposredno vezane na pravilnike.

Na koncu štejejo samo podatki, koliko aktivnih uporabnikov ima aplikacija.

Kako pa so s Fooro zadovoljni inštruktorji?

Borut: Prvi učitelj vožnje jo je začel uporabljati v sredini novembra. Zelo smo navdušeni nad uporabo in pozitivnimi odzivi. Naša glavna metrika je, da jo uporabljajo vsak dan, in ta cilj zelo dobro dosegamo. Zdaj začenjamo dostop ponujati tudi kandidatom, od katerih prav tako že prejemamo dobre odzive.

David: Marsikdo si lahko misli, da smo preveč navdušeni. Če bi dobivali elektronska sporočila, v katerih bi uporabniki napisali samo, da storitev uporabljajo in da je v redu, bi bila kritika na mestu. Prejemamo pa prave romane odzivov kandidatov, preko katerih vidiš, da si je človek vzel čas in da želijo pomagati. S tem dobiš konkreten odziv, ki je lahko razlog za dobro voljo.

Borut: Čeprav na koncu štejejo samo podatki, koliko jih aplikacijo uporablja.

Koliko ste že odšteli za razvoj Foore?

Borut: Veliko časa, predvsem za raziskovanje, sestanke, razvoj, "brainstorminge". Bilo je tudi že precej finančnih vložkov za sam razvoj, veliko potnih stroškov, in variabilnih stroškov - vsako tablico, ki jo inštruktor uporablja moramo namreč kupiti. Poskušamo pa biti čim bolj učinkoviti. Smo stoodstotno osredotočeni na to, da se hitro učimo, hitro napredujemo, vse to z namenom, da bomo čim prej začeli generirati tudi prihodke.


Ekipa ima cel kup idej, kako bi še dodatno izboljšali usposabljanje voznikov, poslovanje šol vožnje in s tem prometno varnost dvignili še na višjo raven (Vir slike: Foora). 

Koliko vas je v ekipi?

Borut: Štirje. Ustanovitelji smo Jaka, David in jaz, zelo pomemben del ekipe pa je programer Matic.

David: Midva z Borutom sva ekipa za problem, Matic pa predstavlja ekipo za rešitev (smeh).

Borut: Midva delava probleme, on pa jih rešuje (smeh).

David: Enkrat sem prebral, da lahko v startupih že ob začetku pride do kakšnih nepotrebnih trenj, ker je važno samo kdo bo CEO, CFO in ne vem, kaj še.

Borut: Če hočeš takšne nazive, jih mi nimamo. Smo res ekipa s skupnim ciljem - navdušiti naše uporabnike. To imamo v mislih pri vsem, kar delamo.

Kaj pa tekmovanja, razpisi?

Borut: Spremljamo, in če bo kakšen primeren, se bomo prijavili. Se mi zdi, da je v Sloveniji veliko tekmovanj, veliko startupov, ki se prijavijo in so dobri na njih, a rezultatov pozneje ni. Naš fokus je biti na trgu.

Startup scena je napačno razumljena.

David: Trg ti sam pove, ali si zmagal ali ne. Katero mesto si zasedel pa pove konkurenca.

Borut: Splača se it na tekmovanja, če kaj prodajaš startupom, če imaš ciljno publiko, ki spremlja ta tekmovanja. Učitelji vožnje se večinoma ne zanimajo za ta tekmovanja, kandidati pa so večinoma še premladi, da bi to spremljali.

Kakšno pa je sicer vaše mnenje o slovenski startup sceni, ki se vse bolj prebuja?

Borut: Meni je zelo všeč, da se prebuja. Cel "bum" je nastal iz tega. Slabost tega pa je, da je cel kup vsebin, tekmovanj, predavanj, delavnic, ki ne prinašajo veliko dodane vrednosti. Veliko sem hodil na ta predavanja, a po petem obisku ugotoviš, da si že slišal vse.

David: Startup scena je napačno razumljena. Ljudje mislijo, da se dobivaš dvakrat mesečno na kavi, se malce pogovoriš o skrivnostni ideji in potem vsi hitijo na LinkedIn napisati, da imajo startup.

Borut: V izvrševanju je premalo fokusa. Toliko je teh dogodkov, da si lahko vsak večer na enem, nič pa vmes ne narediš. Ključ pa je v akciji, iti ven in začeti delati.

David: Tudi startup vikendi so zelo dobra izkušnja, na parih sem bil. Ampak to je petek, sobota, nedelja. V ponedeljek pa ne veš več, s kom si bil v teamu. V enem vikendu se premalo dojame, koliko je ovir. Je pa dobra volja, to pa!

Največ nasvetov smo našli tam, kjer so naše stranke.

Borut: Startup vikend je bilo tisto, kar smo imeli mi za prvi "brainstorming". Izobesiš canvas in to je to. Rečeš, to mislimo, da bo, to ne … Naslednji korak ti pa ni več znan.

David: Naslednji korak je ta, se usedeš v avto, zapelješ in pogovarjaš z neznanci, da preveriš predpostavke iz canvasa.

Pa vam je kdo še pomagal?

Borut: Veliko ljudi nam je pomagalo. Z Jakom sva sicer že prej sodelovala pri različnih startupih, Jaka ima sploh veliko izkušenj in Foora je eden od projektov, pri katerih sva vključena kot soustanovitelja in hkrati mentorja, a v malo drugačnem smislu besede, kot je to v navadi. Najin "engagement" ni omejen le na eno kosilo na mesec, kjer se s podjetnikom pogovorimo o napredku, ampak sva aktivno vključena v vse faze, precej tudi v operativo. Od raziskovanja trga, pogovorov s strankami, plana razvoja produkta do postavljanja sistema in procesov za skaliranje. Na podoben način postavljamo še odlično spletno rešitev za nepremičninske agencije, produkt za športne klube. Ampak o tem kdaj drugič (smeh). Največ nasvetov smo sicer našli tam, kjer so naše stranke. To je veliko več vredno kot pa klasični startup nasveti, ki jih lahko desetkrat na dan prebereš na različnih straneh.

David: Teh "7 must do" … To sem umaknil iz dnevnega reda.

Borut: Ampak še vedno jih beremo, ker te privlači takšna vsebina. Zavestno se moraš ustavit, sicer lahko cel dan samo to bereš.

Morda si tudi na račun tega vsi želijo biti del startupov …

Borut: Ja, ampak ko pa je treba kdaj celo noč delati in ne oditi na zabavo, ker moraš stranki nekaj dostavit, pa ne gre več. Da ne govorim o tem, kako težko je sploh dobiti prvo stranko (smeh).

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice