MP intervju: LAUNCHub – “Slovenski startup potrebuje investitorja v zgodnji fazi”

V Ljubljani smo se pogovarjali s Stanislavom Sirakovom, partnerjem v bolgarskem pospeševalniku LAUNCHub, ki je v zadnjem obdobju zagotovil semenski kapital štirim slovenskim startupom, ime petega je tik pred razkritjem javnosti, pogovarjajo pa se že s šestim.
MP intervju: LAUNCHub - "Slovenski startup potrebuje investitorja v zgodnji fazi"

Bolgarski pospeševalnik LAUNCHub (Vir slike: Flickr LAUNCHub)

V vašem portfelju najdemo približno 44 startupov. Koliko se jih sicer obrne na vas?

Vsako leto stopimo v kontakt s preko tisoč startupi, a jih ne analiziramo podrobneje. Spoznamo jih na dogodkih, kamor smo povabljeni kot člani komisije, nekateri se na nas obrnejo sami ali jih na nas naslovi kdo drug, preostale pa poiščemo sami preko različnih podatkovnih baz. Vseh tisoč seveda ne pregledamo enako podrobno. Osredotočimo se na 100 ali 150 startupov, ki pripravijo piče, mi pa izdelamo še natančno analizo in se pogovarjamo z ustanovitelji. Dvakrat ali trikrat letno organiziramo tudi podaljšani vikend (The Long Weekend, op.a.), kjer izberemo do 15 ekip, s katerimi želimo preživeti več časa. Lahko bi rekel, da okoli 70 odstotkov vseh startupov, v katere investiramo, najdemo na takšnih dogodkih, kljub temu da podjetja z velikim potencialom iščemo skozi vse leto. Omenjeni dogodek po navadi poteka v Sofiji, eden je že potekal v Zagrebu, zaradi velike talentiranosti, ki jo je opaziti v Sloveniji, pa razmišljamo tudi o podaljšanem vikendu v Ljubljani.

Launchub longweekend

LAUNCHub The Long Weekend, foto: LAUNCHub Flickr

Kaj iščete v startupih?

Gre za postopek, ki se razlikuje od primera do primera. Zanimajo nas predvsem tri stvari. V prvi vrsti smo pozorni na ekipo, ki stoji za projektom. Zanima nas, kako dobro se člani ekipe spoznajo na svoj posel, kolikšno je njihovo poznavanje panoge ter kakšna je njihova predanost projektu. Kot drugo, najraje investiramo v področja, ki so nam vsebinsko blizu, za katera menimo, da imajo velik potencial za rast (npr. niša, ki bo v prihodnosti še rasla), ali pa v projekte, ki ciljajo na ogromno tržišče in kjer ni potrebno biti najboljši, da bi dobro služil. Pomembna nam je tudi faza, v kateri je trenutno startup. Zanima nas število pridobljenih uporabnikov, dosedanji zaslužki in faza razvoja, v kateri se nahaja produkt. Idealno je, če najdemo startup, ki kar najbolje ustreza vsem zgoraj naštetim kriterijem, a po navadi nas prepričata že eden ali dva dobro izpolnjena kriterija.

Ali zavrnete startupe, ki jih sestavlja le ena oseba?

Po navadi se držimo pravila, da investiramo v ekipe in ne posameznike. Razlog tiči v tem, da je podjetništvo precej naporna igra in je pogosto prevelik zalogaj za posameznika. Kljub temu pa smo v preteklosti že nekajkrat investirali v startup z enim ustanoviteljem. V enem primeru se je odločitev izkazala za pametno: ustanovitelj je v svoje podjetje povabil dobre sodelavce in nastala je odlična ekipa. Videli smo pa tudi že nekaj obratnih scenarijev: ustanovitelj je v startupu ostal sam in sčasoma s poslom odnehal.

“Po navadi se držimo pravila, da investiramo v ekipe in ne v posameznike.”

Kje poiskati soustanovitelja?

Tovrstno iskanje ni enkraten dogodek, temveč gre za dolgotrajen proces. Pomaga, če podjetnik svojega potencialnega soustanovitelja pozna že iz preteklosti in da sta skupaj že delala na projektu. Pri investiranju nam pomaga dejstvo, da imajo soustanovitelji skupne točke. Nekatere najboljše ekipe, ki smo jih finančno podprli, so v preteklosti namreč že imele podjetje.

Kakšno je vaše mnenje o podjetniških ekipah, ki temeljijo na prijateljstvu?

Včasih se prijateljstvo združi s podjetništvom in nastane uspešno podjetje. Videli smo že uspešne startupe, ki so jih ustanovili bratje. Investirali smo tudi že v podjetje očeta in sina. Videli smo že vse (smeh). Vendar ni toliko pomembno razmerje med soustanovitelji, bolj pomembno je, za kakšne posameznike gre in kako dobro skupaj delujejo.

“Startupom ne nudimo inkubacije, ampak se predvsem posvečamo semenskemu investiranju. Nimamo namreč prostora, ki bi ekipam omogočal, da bi ob naši prisotnosti razvijale svoje ideje. Ekipam v našem portfelju se posvetimo, jim skušamo kar najbolje pomagati in jih povezati.”

Pri LAUNCHubu ste izredno proaktivni, ko je govora o iskanju startupov v regiji. V katerih državah iščete podjetniške zvezde?

Ciljamo predvsem na Jugovzhodno Evropo – južneje od Avstrije in vzhodneje od Italije. Na tem področju smo lahko lokalno prisotni, poznamo tržišče, zgradili smo si dobra poznanstva. Menimo, da smo dobro pozicionirani za prihodnost. Če bi npr. želeli iti na Nizozemsko ali v Nemčijo, bi nam morda uspelo izvesti investicijo, a kljub temu tam zaradi konkurence nikoli ne bi mogli biti prva izbira za startupe.

Prav tako pa je tudi zelo pomembno, da smo fizično prisotni v regiji, kjer investiramo. Sprva smo začeli v Bolgariji in že v prvem letu razširili domet v tujino. Dobro leto za tem smo že investirali tudi v prvo slovensko podjetje, danes jih od tam prihaja pet (Kinestica, Cashila, Mediately oz. Modra jagoda, Enolyse, peti ostaja neimenovan) in že smo v pogovorih za šesto investicijo. V več kot letu dni smo investirali v 15 do 20 startupov, od tega jih pet prihaja iz Slovenije – gre torej za precej visok odstotek. Slovenija v tem smislu postaja čedalje bolj pomembna.

MP intervju: Aleš Hribar – Kinestica

Kako vam je uspelo oblikovati podjetniški pospeševalnik, ki privablja startupe iz okoliških držav, celo regije?

V to smo vložili ogromno dela. Pričenjali smo ravno tedaj, ko se je startup kultura začela vzpenjati. Že od samega začetka smo se zavedali dejstva, da bomo uspešni zgolj, če bodo uspešna tudi naša podjetja. To zahteva aktivnost. Obstajajo tudi drugi pospeševalniki, na primer v Grčiji, a ostajajo tam in niso aktivni pri širitvi v tujino, kot smo mi. Vedeli smo, da je to edini način za uspeh.

Imate povezave v slovenskem startup ekosistemu?

Slovenijo smo pred investicijami morali nekajkrat obiskati. Spoznali smo ekipe iz Hekovnika, Zemante, Silicijevih vrtičkov in ostale. Sledile so investicije, danes, ko smo se dokazali, pa ti igralci k nam s priporočilom pošiljajo nove ekipe.

Kateri je po vašem mnenju največji problem slovenskih startupov?

(Tišina in nato smeh) Lahko bi naštel precej dobrih stvari … Bom začel kar z dobrimi stvarmi. Slovenijo imamo radi, saj je zelo podjetniško usmerjena. Ljudje so se pripravljeni odseliti v tujino, pomembno pa je tudi to, da že zelo hitro začnejo razmišljati globalno in ugotavljajo, kako bi lahko osvojili večje trge.

Prav nasprotno smo opazili v Romuniji, kjer smo tudi investirali v nekaj startupov. Ugotovili smo, da so zaradi 20 milijonov prebivalcev ljudje tam precej bolj sproščeni. Nam je veliko bolj všeč podjetniška lakota Slovencev. Tisto, česar v Sloveniji primanjkuje, je predvsem omrežje investitorjev, ki bi bili pripravljeni svoja sredstva vlagati v startupe v zgodnji fazi. Takšnih investitorjev je premalo, če pa se že najdejo, imajo navadno absurdne zahteve, kot je na primer 40-odstotni lastniški delež.

Tudi v Bolgariji je bila situacija še pred nekaj leti podobna. Danes pa se investitorjem počasi, a vztrajno priključujejo novi podjetniki, ki so svoja podjetja prodali in bi kapitalski dobiček radi vlagali dalje. Menim, da lahko Silicijevi vrtički podobno vplivajo tudi na potek investiranja v vaši deželi.

S kakšnimi težavami se soočajo mladi podjetniki?

Ali je prezgodaj za vprašanje o izhodu iz katerega izmed investiranih startupov?

O pravem izhodu še ne moremo govoriti. Pričakujemo, da se bo zgodil letos. Sicer pa smo zgradili odlične povezave s tujimi investitorji in drugimi podjetniškimi skladi iz Evrope (v ZDA nas čaka še precej dela). Izvedli smo tudi nekaj soinvesticij. Okoli 15 naših podjetij je pridobilo denarna sredstva naših partnerskih investitorjev, skladov in angelskih investitorjev iz drugih držav.

Za konec nam povejte še, katere mobilne aplikacije so del vašega vsakdana?

Na to vprašanje bom odgovoril kot investitor (smeh). Sem velik oboževalec filmov. Aplikacija, ki jo uporabljam zelo pogosto, je Cinexio (LAUNCHubova investicija, op.a.), delo hrvaške ekipe, ki prodira na nemško tržišče. Želim si, da bi lahko rekel, da je moja najljubša aplikacija slovenski Mediately, a nisem zdravnik (smeh). Všeč mi je tudi Uber, Evernote je odličen pripomoček za delo, Flipboard za spremljanje dogajanja v medijih … seveda pa ne gre brez družbenih omrežij (smeh).

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren. Preberite več >>

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>


BOKRI Green – družbeno odgovorno vrtnarjenje z biorazgradljivo plastiko

BOKRI Green – družbeno odgovorno vrtnarjenje z biorazgradljivo plastiko

Podjetje za izdelavo plastike BOKRI že nekaj let razvija recepturo in tehnološki postopek pridelave oziroma predelave biološko razgradljive plastike iz beljakovinsko bogate zavržene hrane. Rezultat je serija izdelkov za urbane vrtnarje pod blagovno znamko BOKRI Green. Preberite več >>

SmartNinja: “Najpomembnejša komisija je kupec.”

SmartNinja: “Najpomembnejša komisija je kupec.”

Eden izmed finalistov izbora Mladi podjetnik leta 2016, SmartNinja, pomaga ljudem odkriti in razviti talente in veščine na sodobnem IT področju. Te udeležencem pomagajo pri iskanju službe ali pri odločitvi za lastno podjetje. Intervju z ekipo si lahko preberete v spodnjem prispevku. Preberite več >>

AmblyoPlay – nova rešitev za otroke s težavami pri vidu

AmblyoPlay – nova rešitev za otroke s težavami pri vidu

Idrijsko zagonsko podjetje Smart Optometry je na trgu ponudilo novo rešitev za trening vida AmblyoPlay, ki je namenjena otrokom s težavami v vidnem sistemu. Preberite več >>

Slovenska podjetnika s Tinglesom med eminentno druščino

Slovenska podjetnika s Tinglesom med eminentno druščino

Imate težave z nespečnostjo in anksioznostjo? Verjetno bi bila aplikacija Tingles prava rešitev za vaše težave. Razvila sta jo Slovenca Gašper Kolenc in Miha Mlakar. Preberite več >>

Glamurozni izdelki iz odpadnih materialov

Glamurozni izdelki iz odpadnih materialov

Današnja družba proizvede ogromne količine smeti, trg pa je nasičen z okolju škodljivimi izdelki. Kulturno ekološko društvo Smetumet zato iz odpadnih materialov izdeluje kakovostne izdelke za vse. Preberite več >>

Gostilna dela ali kako je gostilna lahko tudi učna delavnica

Gostilna dela ali kako je gostilna lahko tudi učna delavnica

Gostilna dela ni navadna gostilna. Projekt družbe Centerkontura pomaga pri reševanju problema neusposobljenosti in brezposelnosti mladih invalidov. Preberite več >>

V poslu sta pomembni fleksibilnost in pripravljenost prilagajanja

V poslu sta pomembni fleksibilnost in pripravljenost prilagajanja

Digitalna agencija Numo podjetjem pomaga pri oblikovanju blagovne znamke, njeni predstavitvi v javnosti, gradnji komunikacijskih strategij in nudi znanja na področju zakonitosti spletnega pojavljanja. Preberite več >>

Oznake: , , , , , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

11.05.2018 od 14:00 do 17:30
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren.
Preberite več >>

Vse za podjetje