Kako lahko podjetnik uporabi arbitražo?

Avtor Lena Šutanovac — 04.11.2016
Komentiraj!
Veliko podjetnikov se odloči, da v pogodbe, sklenjene s poslovnimi partnerji, vključi arbitražno klavzulo, s katero se pogodbeni stranki dogovorita, da reševanje spora, ki bi nastal iz pogodbe, prepustita v reševanje arbitraži.
Kako lahko podjetnik uporabi arbitražo?

Kako lahko podjetnik uporabi arbitražo? (Vir slike: Unsplash.com)

Arbitraža je izvensodni način reševanja sporov, v katerem udeleženci prepustijo odločanje skupini arbitrov, ki nato o zadevi pravnomočno odločijo. V tujini je to najpogostejši način reševanja gospodarskih sporov, saj je postopek veliko hitrejši od sodnih, stranki imata več svobode, predvsem pa je prednost v možnosti specializacije – razsodnike oz. arbitre namreč določita stranki sami in si lahko zato izbereta ugledne strokovnjake s posameznih področij. S tem se izogneta sodnemu odločanju, pri katerem odločajo sodniki, ki se manj spoznajo na naravo konkretnega gospodarskega posla ali posamezne industrije. 

Arbitraža je zasebno telo, neodvisno od državnih sodišč in tribunalov, ki odloča na podlagi zaupanja strank. Stranki se lahko za arbitražo odločita vnaprej tako, da v pogodbo vključita arbitražno klavzulo, ki določa, da bosta medsebojne spore reševali pred arbitražo. V kolikor pa je spor že nastal in ni predhodne podlage za odločanje arbitraže, lahko stranki vseeno sestavita Sporazum o arbitraži po nastanku spora. 

V sporazumu se lahko dogovorita, kdo bodo arbitri, kje naj bo sedež arbitraže ter katero procesno pravo naj se uporablja, katero materialno pravo naj se uporablja in druge elemente. Arbitražni senat bo na koncu postopka izdal nagrado (eng. arbitral award), ki ima naravo pravnomočne sodbe. Tega učinka stranki s sporazumom ne moreta izključiti, lahko pa se dogovorita, da bosta spor namesto pred arbitražo reševali z drugim alternativnim načinom reševanjem spora, recimo z mediacijo ali pogajanji.

Poznamo model stalne arbitraže ali pa ad hoc arbitraže. Stalna arbitraža je izraz za institucije, ki nudijo neprekinjeno podporo gospodarskim subjektom, ustvarjajo pravila in modele arbitražnih klavzul in lahko služijo kot sedež za reševanje arbitraže. Ad hoc arbitraža pa nastane tedaj, ko se stranki dogovorita, da bosta spor reševali ločeno od obstoječih institucij in ustvarita arbitražni forum povsem zase, konkretno za ta spor. 

Prednosti arbitraže:

  • Hitrost: arbitražni postopek je praviloma hitrejši od sodnega postopka, sploh v državah z daljšimi sodnimi zaostanki,
  • Cena: arbitraža ni nujno cenejši postopek od sodnega, vseeno pa se ga številne gospodarske družbe poslužujejo zaradi boljše cenovne učinkovitosti (price-performance). V sodnih postopkih se lahko stroški nepričakovano podvojijo zaradi izvedencev, izvajanja dokazov in morebitnih pravnih sredstev, pri arbitraži pa imajo stranke več svobode, arbitri so strokovnjaki in zato je manj potreb po dokazovanju in izvedenskih mnenjih, stranki pa lažje opozorita na napake v postopku. Vse to pripomore k nižanju končnih stroškov.
  • Izbira arbitrov: Stranki izbereta svojega arbitra, ki je lahko strokovnjak na posameznem področju, zato bo rezultat arbitraže bolj strokoven kot v sodnih postopkih, kjer odločajo sodniki po pravilu naravnega sodnika, kar pomeni tistega sodnika, ki pride naslednji na vrsto.
  • Tajnost in zaupnost: Spor ostane v celoti skrit javnosti, sodba pa nikoli ni objavljena, kar strankam omogoča nemoteno poslovanje na trgu, brez ogrožanja svojega ugleda.
  • Fleksibilnost: stranki sami določita postopkovno pravo in sedež arbitraže, v nekaterih sporih pa tudi merodajno pravo. To omogoča večji nadzor nad postopkom in rezultatom, kar je posebej pomembno v mednarodnih sporih, kjer lahko pride do kolizij posameznih zakonikov. 
  • Reševanje čezmejnih gospodarskih sporov: je z arbitražo lažje. Tožnik namreč ni primoran tožiti v kraju toženca, ampak se lahko stranki odločita, da je sedež arbitraže povsem drugje. To prepreči morebitno zaščitniško odločanje domačih sodnih organov, ki bi eno stranko bolj ščitili kot drugo in zato omogoča nevtralnost in neodvisnost. 

Arbitraža v Sloveniji

Čeprav je v tujini močno priznana, arbitraža še vedno ni pogost način reševanja gospodarskih sporov v Sloveniji. Morda gre za nezaupanje v nov postopek, ali pa nepoznavanje obstoječe zakonske podlage in institucionalne podpore, ki je na voljo. 

Arbitražni postopek je v Sloveniji urejen v Zakonu o Arbitraži, kot t.i. mehko pravo pa se uporablja tudi UNCITRAL modelni zakon, ki služi kot smernica državam pri sprejemanju notranje zakonodaje o arbitraži.  

V Sloveniji deluje Stalna Arbitraža pri Gospodarski Zbornici Slovenije, ki nudi močno institucionalno podporo. Ustvarjajo namreč lastna postopkovna pravila: Ljubljanska arbitražna pravila, poleg tega pa nudijo smernice, nasvete in nabor vzorčnih klavzul, ki jih podjetja lahko vključijo v pogodbe. Stalna arbitraža pri GZS je zelo priznana v tujini, saj gre za relativno geografsko nevtralno stalno arbitražo. V primerjavi z večjimi centri v tujini je znatno ugodnejša, kar pa ne pomeni, da je manj kvalitetna. V bistvu gre za enega izmed najbolj progresivnih arbitražnih centrov v regiji, saj poleg rednega dela, vsakoletno organizira akademske konference, ki se jih udeležijo največji strokovnjaki s področja arbitraže.  

Vir:

  • www.sloarbitration.eu
shranjeno pod:
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!