Elementi delovnega razmerja

Avtor Nejc Setnikar — 08.04.2013
Komentiraj!
Delovno razmerje je dvostransko pravno razmerje med delavcem in delodajalcem, katerega pravna podlaga je pogodba o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi oziroma njena sklenitev je dejanje, s katerim se uresniči volja skleniti delovno razmerje.
Elementi delovnega razmerja

Elementi delovnega razmerja (Vir slike: sxc.hu)

Volja je nujen element nastanka, spremembe ali prenehanja delovnega razmerja. Ko je pogodba enkrat sklenjena, si delodajalec ne more več premisliti. Pravice gredo torej delavcu že od trenutka sklenitve pogodbe o zaposlitvi, čeprav z delom še ni pričel (delavec ima že možnost uveljavljati npr. odškodnino).

Za nastanek pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja je pomembno, da je med strankama prišlo do soglasja o bistvenih elementih pogodbe o zaposlitvi. Tako je tudi ustna sklenitev veljavna, saj pisna oblika ni zakonsko določena kot pogoj za veljavnost pogodbe o zaposlitvi.

Pet elementov delovnega razmerja

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR; 12. 4. 2013 stopi v veljavo ZDR-1) v prvem odstavku četrtega člena z naslovom “definicija delovnega razmerja” (4/I ZDR) navaja elemente delovnega razmerja:

“Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.”

Bistveni elementi delovnega razmerja so torej:

  1. Prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca
  2. Delo za plačilo
  3. Osebno delo
  4. Nepretrgano opravljanje dela
  5. Delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca

Če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR (v povezavi z 20. oz.  52. členom tega zakona), se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. V 20. členu je poudarjen element vključitve v organiziran delovni proces delodajalca (ki ga omenja že 4. člen). 52. člen pa ureja pogodbo o zaposlitvi za določen čas, namesto katere so se v praksi pogosto sklepale pogodbe civilnega prava.

Spor o obstoju delovnega razmerja

16. člen ZDR govori o domnevi obstoja delovnega razmerja in določa, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.

Uporaba tega člena je smiselna zlasti skupaj s 4. členom, ki vsebuje definicijo delovnega razmerja, z 11. členom, ki prepoveduje pogodbe civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, ter s 15. členom, po katerem odsotnost pisne oblike pogodbe o zaposlitvi ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi.

V praksi bo prišlo do uporabe te določbe v situacijah, ko med strankama ne bo sklenjena pisna pogodba, tako da bo sporno, kaj sta se stranki dogovorili, če sta se sploh kaj dogovorili, ter v primerih, ko bo med strankama sklenjena kakšna druga pogodba kot npr. avtorska pogodba, pogodba o delu ipd.

Če bo delavec v takšnih primerih s tožbo pred sodiščem uveljavljal obstoj delovnega razmerja, bo moral dokazati obstoj elementov delovnega razmerja. Gre za zakonsko presumpcijo, po kateri stranki v primeru spora ni treba dokazovati obstoja delovnega razmerja, temveč le elemente delovnega razmerja.

Delo na domu in elementi delovnega razmerja

Delo na domu spada pod redno delovno razmerje – različna dela doma ali zunaj prostorov delodajalca se namreč lahko opravljajo tudi v civilnopravnem razmerju (npr. po podjemni pogodbi), a se zanje ne uporablja pojem delo na domu.

Pomemben element atipičnosti te pogodbe je kraj opravljanja dela, ki ni na sedežu delodajalca. Značilno je tudi, da zaradi svobodnega organiziranja dela glede na delovni čas in možnost vključevanja družinskih članov v opravljanje dela izgublja temeljni element delovnega razmerja, subordinacijo (delo pod nadzorom in po navodilih delodajalca).

Pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi in elementi delovnega razmerja

Gre za pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene z določeno kategorijo oseb. Če poslovodne osebe ali prokuristi sklepajo pogodbo o zaposlitvi, se lahko v pogodbi pravice in obveznosti uredijo drugače kot določa ZDR, in sicer bolj ali pa manj ugodno od zakonske ureditve.

Namen drugačne pogodbene ureditve (kadar gre za delavca, ki je poslovodna oseba ali prokurist) je torej v ustreznejši ureditvi nekaterih pravic in obveznosti, katerih zakonska ureditev je z vidika konkretne skupine delavcev neustrezna – ta skupina delavcev namreč s pravno osebo ni le v delovnem razmerju, ampak ima v tej pravni osebi tudi določen statusno-pravni položaj (npr. kot organ). Hkrati je moč ugotoviti, da glede te skupine delavcev manjka bistven element delovnega razmerja – podrejenost (delo po navodilih delodajalca).

VIRI:

  • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem (GV založba, 2008, Nova Gorica)
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice