Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Avtor — 19.07.2017
Konkurenčna prepoved je obveznostnega značaja in pomeni, da delavci za svoj ali za tuj račun ne smejo opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec in bi zanj pomenili konkurenco. Konkurenčna klavzula je dogovorne narave in velja le ob dogovoru.
Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Velikokrat v praksi enačimo izraza konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula, kar je narobe. V nadaljevanju si bomo pogledali razliko in specifike enega in drugega določila.

Začnimo s primerom: Podjetje x, ki se ukvarja z raziskovanjem trga in javnega mnenja v zvezi z gledanostjo nekaterih TV programov, zaposluje delavca Francija. Franci za časa trajanja delovnega razmerja pri tem podjetju honorarno dela tržne raziskave še za podjetje y, ki se prav tako ukvarja z raziskovanjem trga na področju medijev. Postavlja se vprašanje: Ali Franci krši konkurenčno prepoved?

Odgovor je – da.

Kršitev konkurenčne prepovedi

Zakaj jo krši? Bistvo konkurenčne prepovedi je v tem, da je obveznostnega značaja, saj jo določa že zakon, kar pomeni, da se avtomatično razteza na vse delavce v delovnem razmerju, pomeni pa tudi, da delavci ne smejo za svoj ali za tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in bi zanj pomenili konkurenco. Pri tej zakonski definiciji moramo biti pozorni na dva elementa, in sicer na opravljanje del in poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec (in ne zgolj formalno, tako da ima tako dejavnost vpisano v register, a je v praksi ne opravlja) in na dejstvo, da mora taka dejavnost delodajalcu predstavljati konkurenco.

To pomeni, da mora biti podjetje, za katerega Franci honorarno opravlja tržne raziskave, konkurenčno podjetju, v katerem je Franci sicer zaposlen, denimo v tem smislu, da tudi to drugo podjetje opravlja tržne raziskave na področju medijev, ne pa denimo na področju trgovine z živili. Ker podjetje x, kjer je Franci zaposlen, počne prav to, torej opravlja tržne raziskave za določene medije, je jasno, da Franci s tem, ko istovrstno dejavnost opravlja za drugo podjetje, pa čeprav le občasno, krši konkurenčno prepoved.

Primer nepremičninskega posredovanja

Poglejmo še en primer. Delavec Jaka je bil zaposlen pri podjetju xx, ki se ukvarja z nepremičninskim posredovanjem. Delodajalec mu je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dal v podpis pogodbo s konkurenčno klavzulo, v skladu s katero Jaka še dve leti po sporazumnem prenehanju zaposlitve pri tem podjetju ne bo smel opravljati dejavnosti nepremičninskega posredovanja pri drugih nepremičninskih agencijah.

Jaka je čez nekaj mesecev res prekinil delovno razmerje v podjetju xx in se zaposlil v podjetju yy, ki se prav tako ukvarja z nepremičninskim posredovanjem. Delodajalec xx ve, da je z Jakom podpisal konkurenčno klavzulo in je jezen, ker naj bi jo ta prekršil, zato ga toži in uveljavlja odškodnino iz naslova kršitve konkurenčne klavzule. Jaka se brani s tem, da ni kršil konkurenčne klavzule, saj pri novem delodajalcu ni izkoristil poslovnih znanj, ki jih je pridobil pri prvem delodajalcu.

Je Jaka kršil konkurenčno klavzulo?

Odgovor je – ne.

Veljavnost konkurenčne klavzule

Medtem ko je za konkurenčno prepoved značilno, da se razteza na vse delavce v delovnem razmerju in da se je ne da obiti s pogodbo ali z drugačnim dogovorom, je konkurenčna klavzula drugačnega značaja. Bistvo pri njej je, da je fakultativne (dogovorne) narave, kar pomeni, da velja le, če sta se pogodbeni stranki o njej izrecno dogovorili.

Tudi v primeru dogovora konkurenčna klavzula velja le v nekaterih, z zakonom točno določenih primerih – velja le po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in se lahko dogovori samo tedaj, ko delavec pri svojem delu ali v zvezi z njim pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in zveze, ki so značilne za delodajalca, pri katerem je zaposlen in ki jih drugje ni mogel pridobiti. Toda Jaka je podpisal konkurenčno klavzulo in je verjetno pri prvem delodajalcu res pridobil kakšna poslovna znanja. Zakaj torej ni kršil konkurenčne klavzule?

Zato, ker je uspel dokazati, da poslovnih znanj, ki jih je uporabil pri delodajalcu yy (denimo poznavanje nepremičninskega trga, zakonodaje s tega področja, priprave pravnih aktov) ni pridobil pri delodajalcu xx, ampak že prej, ko se je izučil za nepremičninskega agenta in ko je delal v svojem podjetju. Ker je to dokazal, je delodajalec xx tožbo tudi izgubil.

Nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule

Spoštovanje konkurenčne klavzule tudi ni zastonj. Potrebno je namreč vedeti, da mora delodajalec delavcu za spoštovanje konkurenčne klavzule plačati nadomestilo za spoštovanje take klavzule, katerega višina ne sme biti nižja od tretjine povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora dogovorjeno mesečno nadomestilo plačevati ves čas trajanja konkurenčne klavzule.

Vidimo torej, da konkurenčna prepoved na eni in konkurenčna klavzula na drugi strani nista sestavljeni iz istega »testa«. Medtem ko se večina strokovnjakov strinja, da je konkurenčna prepoved legitimno zakonsko določilo, saj je prav, da je delavec delodajalcu med trajanjem delovnega razmerja lojalen vsaj do te mere, da mu vmes »ne skače čez plot«, pa so mnogi mnenja, da je konkurenčna klavzula spornejša, saj se z njo vendarle omejuje ustavna pravica delavca do svobode zaposlitve oziroma do svobodne izbire poklica. Zato je prav, da se uporablja omejeno in le v upravičenih primerih.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Pasti investicijskih pogodb

Pasti investicijskih pogodb

Eden najbolj pomembnih trenutkov v razvoju zagonskega podjetja je sklenitev prve pogodbe o zunanji investiciji. Začne se namreč novo poglavje, v podjetje pa neredko vstopijo novi akterji, zunanji investitorji, s čimer se odprejo nove priložnosti in prerazporedi dosedanji režim. Preberite več >>

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša? Preberite več >>

Pogodba o nerazkritju informacij (Non disclosure agreement – NDA)

Pogodba o nerazkritju informacij (Non disclosure agreement – NDA)

Pogodba o nerazkritju informacij obravnava informacije zaupne narave, ki jih stranki delita zaradi različnih vzrokov in niso namenjene tretjim osebam. Preberite več >>

Podjetniki in sklepanje pogodb

Podjetniki in sklepanje pogodb

Sklepanje pogodb je eno izmed pogostih opravil podjetnika. Priporočljivo je, da se pogodba sklene za vsak posel, ki ga podjetnik pridobi. Tako je posel natančno definiran, podjetnik pa pridobi podlago za uveljavljanje stroškov ter plačilo. Ponujamo vam nekaj nasvetov za sklepanje pogodb. Preberite več >>

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Pogodba o trgovskem zastopanju oziroma agencijska pogodba je tista, s katero se zastopnik zaveže, da bo skrbel, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem. Slednjo lahko naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, razmerje med strankama pa je po naravi posla zaupno in trajno. Preberite več >>

Prokurist podjetja

Prokurist podjetja

Prokura je posebna oblika pooblastila. Povezana je s poslovanjem gospodarskih družb in jo na drugih pravnih področjih navadno ne srečamo. Prokuro lahko podeli tako samostojni podjetnik posameznik kot vse vrste osebnih in kapitalskih družb. Preberite več >>

Sprememba zastopnika v d.o.o.

Sprememba zastopnika v d.o.o.

Postopek spremembe zastopnika se začne s sprejemom sklepa s strani družbenikov o spremembi zastopnika (bodisi zamenjavi bodisi imenovanju ali razrešitvi). Nato se na sodišče vloži predlog za vpis spremembe zastopnika, kateremu se obvezno priloži notarsko overjeno izjavo bodočega direktorja. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Kdaj pogodba ni veljavna?

Odgovor strokovnjaka: Kdaj pogodba ni veljavna?

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo odgovorili na vprašanje: kdaj pogodba ni veljavna? Opisali bomo tudi razliko med ničnostjo in izpodbojnostjo pogodbe ter navedli pravne posledice v obeh primerih. Več preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Splošni pogoji poslovanja

Splošni pogoji poslovanja

Splošni pogoji poslovanja so del glavne pogodbe. Pripravi jih ena pogodbena stranka, zavezujejo pa obe. Gre za poseben način urejanja pogodbenih razmerij z večjim številom strank, kjer je predmet pogodbe istovrstno blago ali storitve. Preberite več >>

Elementi delovnega razmerja

Elementi delovnega razmerja

Delovno razmerje je dvostransko pravno razmerje med delavcem in delodajalcem, katerega pravna podlaga je pogodba o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi oziroma njena sklenitev je dejanje, s katerim se uresniči volja skleniti delovno razmerje. Preberite več >>

Oznake: , , , , ,
Iskanje
MP izobraževanja

MP svetovanje

MP svetovanje

Ste pred ustanovitvijo podjetja, a imate premalo informacij? Ne veste, kateri stroški so povezani z ustanovitvijo? Je za vas bolj primeren s.p. ali d.o.o.? Kako je z obdavčitvijo podjetja? Se vam splača postati normirani s.p.? Kako je s popoldanskim s.p.? Vabljeni na individualno svetovanje. Preberite več >>

Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>

MP dogodek: Facebook oglaševanje

MP dogodek: Facebook oglaševanje

Facebook oglaševanje je koristno orodje tako za grajenje blagovne znamke kot tudi za izboljšanje prodaje. Na tokratnem dogodku se bomo s strokovnjakom za Facebook oglaševanje osredotočili na prodajni del: Facebook oglase. Preberite več >>

MP dogodek: Razvij svojo idejo v donosen posel!

MP dogodek: Razvij svojo idejo v donosen posel!

Mnogokrat se na nas obrnejo posameznice in posamezniki z idejo, ki bi jo radi pretvorili v posel. V večini primerov ostane le pri poizvedovanju, pa čeprav gre velikokrat za ideje, ki imajo s pravim pristopom velik potencial. Preberite več >>

Vse za podjetje