Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Avtor Boštjan J. Turk — 25.01.2012
Komentiraj!
Konkurenčna prepoved je obveznostnega značaja in pomeni, da delavci za svoj ali za tuj račun ne smejo opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec in bi zanj pomenili konkurenco. Konkurenčna klavzula je dogovorne narave in velja le ob dogovoru.
Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula (slika: sxc.hu)

Začnimo s primerom: Podjetje x, ki se ukvarja z raziskovanjem trga in javnega mnenja v zvezi z gledanostjo nekaterih TV programov, zaposluje delavca Francija. Franci za časa trajanja delovnega razmerja pri tem podjetju honorarno dela tržne raziskave še za podjetje y, ki se prav tako ukvarja z raziskovanjem trga na področju medijev. Postavlja se vprašanje: Ali Franci krši konkurenčno prepoved?

Odgovor je – da.

Zakaj jo krši? Bistvo konkurenčne prepovedi je v tem, da je obveznostnega značaja, saj jo določa že zakon, kar pomeni, da se avtomatično razteza na vse delavce v delovnem razmerju, pomeni pa tudi, da delavci ne smejo za svoj ali za tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in bi zanj pomenili konkurenco. Pri tej zakonski definiciji moramo biti pozorni na dva elementa, in sicer na opravljanje del in poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec (in ne zgolj formalno, tako da ima tako dejavnost vpisano v register, a je v praksi ne opravlja) in na dejstvo, da mora taka dejavnost delodajalcu predstavljati konkurenco. To pomeni, da mora biti podjetje, za katerega Franci honorarno opravlja tržne raziskave, konkurenčno podjetju, v katerem je Franci sicer zaposlen, denimo v tem smislu, da tudi to drugo podjetje opravlja tržne raziskave na področju medijev, ne pa denimo na področju trgovine z živili. Ker podjetje x, kjer je Franci zaposlen, počne prav to, torej opravlja tržne raziskave za določene medije, je jasno, da Franci s tem, ko istovrstno dejavnost opravlja za drugo podjetje, pa čeprav le občasno, krši konkurenčno prepoved.

Poglejmo še en primer. Delavec Jaka je bil zaposlen pri podjetju xx, ki se ukvarja z nepremičninskim posredovanjem. Delodajalec mu je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dal v podpis pogodbo s konkurenčno klavzulo, v skladu s katero Jaka še dve leti po sporazumnem prenehanju zaposlitve pri tem podjetju ne bo smel opravljati dejavnosti nepremičninskega posredovanja pri drugih nepremičninskih agencijah. Jaka je čez nekaj mesecev res prekinil delovno razmerje v podjetju xx in se zaposlil v podjetju yy, ki se prav tako ukvarja z nepremičninskim posredovanjem. Delodajalec xx ve, da je z Jakom podpisal konkurenčno klavzulo in je jezen, ker naj bi jo ta prekršil, zato ga toži in uveljavlja odškodnino iz naslova kršitve konkurenčne klavzule. Jaka se brani s tem, da ni kršil konkurenčne klavzule, saj pri novem delodajalcu ni izkoristil poslovnih znanj, ki jih je pridobil pri prvem delodajalcu.

Je Jaka kršil konkurenčno klavzulo?

Odgovor je - ne.

Medtem ko je za konkurenčno prepoved značilno, da se razteza na vse delavce v delovnem razmerju in da se je ne da obiti s pogodbo ali z drugačnim dogovorom, je konkurenčna klavzula drugačnega značaja. Bistvo pri njej je, da je fakultativne (dogovorne) narave, kar pomeni, da velja le, če sta se pogodbeni stranki o njej izrecno dogovorili, pa še v tem primeru velja le v nekaterih, z zakonom točno določenih primerih - velja le po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in se lahko dogovori samo tedaj, ko delavec pri svojem delu ali v zvezi z njim pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in zveze, ki so značilne za delodajalca, pri katerem je zaposlen in ki jih drugje ni mogel pridobiti. Toda Jaka je podpisal konkurenčno klavzulo in je verjetno pri prvem delodajalcu res pridobil kakšna poslovna znanja. Zakaj torej ni kršil konkurenčne klavzule?

Zato, ker je uspel dokazati, da poslovnih znanj, ki jih je uporabil pri delodajalcu yy (denimo poznavanje nepremičninskega trga, zakonodaje s tega področja, priprave pravnih aktov) ni pridobil pri delodajalcu xx, ampak že prej, ko se je izučil za nepremičninskega agenta in ko je delal v svojem podjetju. Ker je to dokazal, je delodajalec xx tožbo tudi izgubil.

Spoštovanje konkurenčne klavzule tudi ni zastonj. Potrebno je namreč vedeti, da mora delodajalec delavcu za spoštovanje konkurenčne klavzule plačati nadomestilo za spoštovanje take klavzule, katerega višina ne sme biti nižja od tretjine povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora dogovorjeno mesečno nadomestilo plačevati ves čas trajanja konkurenčne klavzule.

Vidimo torej, da konkurenčna prepoved na eni in konkurenčna klavzula na drugi strani nista sestavljeni iz istega »testa«. Medtem ko se večina strokovnjakov strinja, da je konkurenčna prepoved legitimno zakonsko določilo, saj je prav, da je delavec delodajalcu med trajanjem delovnega razmerja lojalen vsaj do te mere, da mu vmes »ne skače čez plot«, pa so mnogi mnenja, da je konkurenčna klavzula spornejša, saj se z njo vendarle omejuje ustavna pravica delavca do svobode zaposlitve oziroma do svobodne izbire poklica. Zato je prav, da se uporablja omejeno in le v upravičenih primerih.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!