Odškodninska odgovornost po ZGD

Avtor Boštjan J. Turk — 03.07.2012
Komentiraj!
Ob osamosvojitvi si velika večina državljanov ni niti v sanjah predstavljala, kako bo v naslednjih dvajsetih letih država dopustila nekaterim prijateljskim, s politiko interesno povezanim posameznikom, masovno krajo družbenega premoženja, razprodajo poslovne morale, masovna odpuščanja ipd.
Odškodninska odgovornost po ZGD

Za to, da se vzpostavi odškodninska odgovornost, mora priti do kršitve pravnih in moralnih norm. (Vir slike: sxc.hu)

Z vidika pravnega reda je presenetljivo, da je gospodarsko pravna zakonodaja v vsem tem obdobju vselej vsebovala povsem ustrezne pravne norme, ki so omogočale uveljavljanje različnih oblik odgovornosti udeležencev v gospodarskih razmerjih, a je njihovo uporabo očitno omejeval razrasli klientelizem oz. vsesplošna povezanost številnih spornih gospodarstvenikov z aktualnimi političnimi oblastmi. Vsaj s tega vidika je svetovna gospodarska kriza tudi Sloveniji prinesla nekaj pozitivnega – potrebo po očiščenju družbe od vedno bolj gnile poslovne morale, ki so jo simbolizirali vedno bolj osovraženi tajkuni in njihovi podrepniki.

Kar zadeva odškodninsko odgovornost gospodarstvenikov v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, je potrebno poudariti, da se ta najpogosteje pojavlja v povezavi z deliktnim dejanskim stanjem, ki zajema nedovoljena ravnanja v organiziranju in izvajanju gospodarske dejavnosti. V zvezi s tem je zanimivo stališče sodne prakse, v skladu s katerim se odgovornost pravnih oseb za škodo, ki jo povzročijo njihovi organi, ocenjuje po ravnanju članov teh organov.

Za presojo obstoja odškodninske odgovornosti v skladu z zakonom o gospodarskih družbah morajo biti sicer izpolnjeni določeni odškodninski pogoji. Za to, da se vzpostavi odškodninska odgovornost, mora priti do kršitve pravnih in moralnih norm. Do kršitve prvih pride, če udeleženci v gospodarskih razmerjih ravnajo v nasprotju z ustavo in s prisilnimi normami zakonov, pa tudi v nasprotju s podzakonskimi predpisi, z načeli mednarodnega prava in mednarodnih pogodb ter v nasprotju s konvencijami, h katerim je pristopila naša država. To pa še ni vse. Za kršitev pravnih norm ne gre le tedaj, ko stranke ravnajo v nasprotju s prisilnimi predpisi, ampak tudi tedaj, ko so njihova ravnanja v nasprotju z različnimi uzancami (razen, če se stranke dogovorijo, da jih izključijo) ali celo v nasprotju z dogovori v okviru zbornic določene panoge (gospodarska zbornica, trgovinska zbornica, obrtna zbornica ipd.), pa tudi v nasprotju z internimi splošnimi akti v podjetjih (denimo statuti, pravilniki).

Do kršitve moralnih norm običajno pride tedaj, ko stranke v gospodarskih razmerjih kršijo z ustavo zagotovljene pravice udeležencev teh razmerij ali pa kršijo konsenzualno sprejeta pravila nekega ravnanja v družbi. Tipičen primer kršitve moralne norme je denimo oderuštvo ali pa čezmerno prikrajšanje pogodbene stranke (ti dva ravnanji obenem predstavljata tudi kršitev pravnih norm – konkretno obligacijskega zakonika). Za kršitev moralnih norm gre tudi v primeru zlorabe neuke stranke v poslovnih razmerjih z namenom pridobitve premoženjske koristi ali pa v primeru kršitve kodeksa obnašanja znotraj podjetij (denimo prepoved okoriščanja s poslovnimi informacijami, s katerimi razpolaga podjetje, prepoved zaračunavanja visokih stroškov socialno ogroženim strankam).

Stranka, ki je prizadeta z nemoralnim ravnanjem, lahko uveljavlja odškodnino, pa tudi ničnost sklenjenega posla in s tem vzpostavitev prejšnjega stanja, t. j. stanja, ki je bilo pred sklenitvijo (ničnega) posla.

Navedel bom še primer uveljavljanja odškodninske odgovornosti zoper upravo in člana uprave gospodarske družbe. Kar zadeva presojo odgovornosti uprave družbe, je uveljavljeno načelo, v skladu s katerim ta vodi gospodarsko družbo v njeno dobro, samostojno in na lastno odgovornost. Pri vseh odločitvah se od uprave zahteva ravnanje v skladu z načelom vestnosti in poštenja, med škodo in ravnanjem uprave pa je potrebno dokazati vzročno zvezo. Kot škodljivo dejstvo se pri ravnanju uprave šteje storitev ali opustitev, ki predstavlja kršitev obveznosti uprave družbe, kar je povzročilo škodo. Škoda se manifestira v obliki navadne škode ali izgubljenega dobička.

Če gre za uveljavljanje škode nasproti članom uprave družbe, to običajno uveljavljata uprava oziroma nadzorni svet, pa tudi skupščina družbe. Člani uprave odgovarjajo za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihove obveznosti, razen, če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje obveznosti. Posebej bi želel podariti, da morebitno soglasje nadzornega sveta pri posameznih poslih članov uprave slednjih še ne razbremenjuje odgovornosti za škodljivo ravnanje.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice