Osebno dopolnilno delo

Za osebno dopolnilno delo se šteje predvsem občasna pomoč in občasno delo, izdelovanje domačih izdelkov ter nabiranje gozdnih sadežev in zelišč.
Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo

Kaj se šteje pod osebno dopolnilno delo?

Za osebno dopolnilno delo se šteje, če posameznik opravlja dela, kot so:

  • občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
  • občasna pomoč pri kmetijskih delih;
  • občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
  • občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
  • občasno prevajanje ali lektoriranje;
  • občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
  • občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
  • izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju;
  • izdelovanje izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, popravilo in prodaja le-teh;
  • nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
  • mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.

Priglasitev osebnega dopolnilnega dela

Posameznik mora priglasiti opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Priglasitev osebnega dopolnilnega dela posameznik opravi prek spletnega portala AJPES z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ali osebno na upravni enoti, ki zanj priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.

Ob priglasitvi osebnega dopolnilnega dela posameznik navede naslednje podatke:

  • osebno ime in naslov,
  • davčno številko,
  • dela, ki jih bo opravljal kot osebno dopolnilno delo,
  • kontaktni podatek (telefonska številka ali elektronski naslov).

Obenem posameznik lahko opravlja dopolnilno delo samo, če:

  • gre za eno od del, ki se lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo,
  • če pred pričetkom opravljanja dela pravilno priglasi in se vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo,
  • če letni prihodki iz naslova tega dela ne presegajo minimalne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta (v letu 2009 je ta znašala 597,43 evrov).

Prenesite si Obrazec priglasitve opravljanja osebnega dopolnilnega dela >> 

Prihodki iz naslova osebnega dopolnilnega dela

Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu.

Oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora pridobiti vrednotnico. Vrednotnica je dokument, na podlagi katerega se lahko opravlja osebno dopolnilno delo. Vrednotnica se izda na podlagi vloženega zahtevka in predložitve naloga za plačilo prispevka oziroma plačila v gotovini na upravni enoti. Če se nalog za plačilo predloži na blagajni upravne enote oziroma prispevek plača v gotovini na blagajni upravne enote, se zahtevek za pridobitev vrednotnice lahko vloži na upravni enoti najpozneje v sedmih dneh od dneva predložitve naloga za plačilo oziroma plačila v gotovini. Cena vrednotnice je 9 evrov.

Pomembno za prijavitelja je, da pristojnemu davčnemu uradu vsake 3 mesece do desetega dne v mesecu dostavi podatke o doseženih prihodkih. Pri tem je specifika tudi pri izdajanju računov, saj morajo biti ti izdani v dveh izvodih, od tega en izvod prejme kupec.

Izdajanje računov je torej obvezno, ker pa za osebno dopolnilno delo ni predpisano vodenje poslovnih knjig in evidenc, davčno potrjevanje računov ni potrebno. Davčna blagajna ali vezana knjiga računov torej nista obvezni, račune pa se lahko izdaja preko navadnega paragonskega bloka ali lista papirja.

Izdan račun mora nujno vsebovati:

  • zaporedno številko,
  • priimek in ime ter prebivališče in davčno številko izdajatelja,
  • kraj in datum izdaje,
  • specifikacijo opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga in proizvodov ter storitev z mersko enoto in ceno,
  • podpis izdajatelja računa.

Kopija računa se mora hraniti pri posamezniku, ki opravlja dopolnilno delo, najmanj 10 let.

Sama obdavčitev osebnega dopolnilnega dela je v skladu z zakonom o dohodnini. Poleg 10-% normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitev.

Če posameznik ni prijavljen oziroma vpisan v register zavezancev osebnega dopolnilnega dela, je predvidena kazen v višini od 208,65 evrov do 1.877,82 evrov. Poleg tega se mu lahko vzame tudi predmete, ki so bili uporabljeni pri dejavnosti in se mu prepove samostojno opravljanje dejavnosti za dobo od treh mesecev do enega leta. Obenem v primeru tujca to lahko pomeni izgon iz države, in sicer v obsegu od enega leta do petih let.

Osebno dopolnilno delo prinaša večjo jasnost pri prijavi dela. Posamezniki, ki se ukvarjajo s pomočjo v okolici hiše, z nabiranjem gozdnih sadežev, izdelovanjem in s prodajanjem predmetov ali z drugimi manjšimi opravili in so za to plačani, se morajo prijaviti državi oziroma upravni enoti. Država tako preko registra osebnega dopolnilnega dela regulira trg, ki je sicer velika črna pika našega sistema. S tem odpravlja pomanjkljivosti majhnih del, ki se sicer opravljajo na črno.

VIRI:

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Odgovor strokovnjaka: Pogodbi o zaposlitvi in o poslovodenju

Odgovor strokovnjaka: Pogodbi o zaposlitvi in o poslovodenju

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka vam predstavljamo odgovore na vprašanja: Se zaposliti v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? Katera pogodba je finančno najugodnejša? Preberite več >>

Katera slovenska podjetja trenutno zaposlujejo?

Katera slovenska podjetja trenutno zaposlujejo?

Iščete zaposlitev? Si želite spremembe? V nadaljevanju predstavljamo seznam slovenskih podjetij, ki iščejo nove okrepitve! Preberite več >>

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Obeta se obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

Obeta se obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

V Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo s porastom atipičnih in prekarnih oblik dela. Kršenja in izigravanja zakonodaje na tem področju je veliko, do sedaj pa delovni inšpektorji niso imeli dovolj velikih pooblastil, da bi lahko ustrezno ukrepali. Preberite več >>

Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

V članku si preberite, katere so prednosti in slabosti opravljanja dela prek študentskega servisa, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe in s. p. Avtorsko delo ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah RS, podjemno pogodbo pa Obligacijski zakonik RS. Preberite več >>

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša? Preberite več >>

Kako zaposliti tujca?

Kako zaposliti tujca?

V tem članku bomo predstavili postopek in pogoje pri zaposlitvi tujega delavca. Nekateri tuji delavci v Sloveniji ne potrebujejo posebnega dovoljenja za zaposlitev, saj Evropska unija izrecno zahteva spoštovanje svoboščin kot je na primer prost dostop do trga dela. Preberite več >>

Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o.

Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o.

Odgovor na vprašanje, kako se pravno in ekonomsko optimalno zaposliti v d.o.o., je večplastno in odvisno od večih dejavnikov. Dejstvo je tudi, da zna biti pravno optimalna zaposlitev pogosto ekonomsko ne-optimalna in obratno. Preberite več >>

Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.

Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.

Zakon o delovnih razmerjih dovoljuje, da se družbenik, lastnik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je hkrati tudi njen zakoniti zastopnik, na primer direktor, v njej zaposli. V tem primeru mora skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktorja in preko M1 obrazca na VEM točki prijaviti zavarovalno podlago 001. Preberite več >>

Oznake: , , , , , ,