Osebno dopolnilno delo

Avtor Jakob Abe — 20.02.2016
Komentiraj!
Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik opravlja dela pomoči v gospodinjstvu oziroma sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja, ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča.
Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo (Vir slike: sxc.hu)

Za osebno dopolnilno delo se šteje, če posameznik opravlja dela, kot so:

  • občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
  • občasna pomoč pri kmetijskih delih;
  • občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
  • občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
  • občasno prevajanje ali lektoriranje;
  • občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
  • občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
  • izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju;
  • izdelovanje izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, popravilo in prodaja le-teh;
  • nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
  • mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.

Posameznik mora priglastiti opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Priglasitev osebnega dopolnilnega dela posameznik opravi prek spletnega portala AJPES z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ali osebno na upravni enoti, ki zanj priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.

Ob priglasitvi osebnega dopolnilnega dela posameznik navede naslednje podatke:

  • osebno ime in naslov,
  • davčno številko,
  • dela, ki jih bo opravljal kot osebno dopolnilno delo,
  • kontaktni podatek (telefonska številka ali elektronski naslov).

Obenem posameznik lahko opravlja dopolnilno delo samo, če:

  • gre za eno od del, ki se lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo,

  • če pred pričetkom opravljanja dela pravilno priglasi in se vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo,

  • če letni prihodki iz naslova tega dela ne presegajo minimalne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta (v letu 2009 je ta znašala 597,43 evrov).

Prenesite si Obrazec za priglasitev opravljanja osebnega dopolnilnega dela >>

Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu.

Oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora pridobiti vrednotnico. Vrednotnica je dokument, na podlagi katerega se lahko opravlja osebno dopolnilno delo. Vrednotnica se izda na podlagi vloženega zahtevka in predložitve naloga za plačilo prispevka oziroma plačila v gotovini na upravni enoti. Če se nalog za plačilo predloži na blagajni upravne enote oziroma prispevek plača v gotovini na blagajni upravne enote, se zahtevek za pridobitev vrednotnice lahko vloži na upravni enoti najpozneje v sedmih dneh od dneva predložitve naloga za plačilo oziroma plačila v gotovini. Cena vrednotnice je 9 evrov.

Pomembno za prijavitelja je, da pristojnemu davčnemu uradu vsake 3 mesece do desetega dne v mesecu dostavi podatke o doseženih prihodkih. Pri tem je specifika tudi pri izdajanju računov, saj morajo biti ti izdani v dveh izvodih, od tega en izvod prejme kupec.

Izdan račun mora nujno vsebovati:

  • zaporedno številko,

  • priimek in ime ter prebivališče in davčno številko izdajatelja,

  • kraj in datum izdaje,

  • specifikacijo opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga in proizvodov ter storitev z mersko enoto in ceno,

  • podpis izdajatelja računa.

Kopija računa se mora hraniti pri posamezniku, ki opravlja dopolnilno delo, najmanj 10 let.

Sama obdavčitev osebnega dopolnilnega dela je v skladu z zakonom o dohodnini. Poleg 10-% normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitev.

Če posameznik ni prijavljen oziroma vpisan v register zavezancev osebnega dopolnilnega dela, je predvidena kazen v višini od 208,65 evrov do 1.877,82 evrov. Poleg tega se mu lahko vzame tudi predmete, ki so bili uporabljeni pri dejavnosti in se mu prepove samostojno opravljanje dejavnosti za dobo od treh mesecev do enega leta. Obenem v primeru tujca to lahko pomeni izgon iz države, in sicer v obsegu od enega leta do petih let.

Osebno dopolnilno delo prinaša večjo jasnost pri prijavi dela. Posamezniki, ki se ukvarjajo s pomočjo v okolici hiše, z nabiranjem gozdnih sadežev, izdelovanjem in s prodajanjem predmetov ali z drugimi manjšimi opravili in so za to plačani, se morajo prijaviti državi oziroma upravni enoti. Država tako preko registra osebnega dopolnilnega dela regulira trg, ki je sicer velika črna pika našega sistema. S tem odpravlja pomanjkljivosti majhnih del, ki se sicer opravljajo na črno.

VIRI:

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice