Pogodbena odškodninska odgovornost

Avtor — 20.12.2016

Odškodninska odgovornost za kršitev pogodbe pomeni, da mora dolžnik povrniti upniku škodo, ki je nastala zaradi dolžnikove kršitve pogodbe. Stranki se lahko dogovorita tudi drugače; jo zmanjšata ali izključita, pri tem pa ne moreta izključiti temeljnih obligacijskopravnih načel.

Pogodbena odškodninska odgovornost

Pogodbena odškodninska odgovornost. (Vir slike: Pixabay)

S sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla nastane poslovno razmerje, s katerim nastane tudi pravica pogodbene stranke zahtevati od druge pogodbene stranke, da opravi dejanja, ki so v pogodbi dogovorjena kot izpolnitveno ravnanje. Kršitev pogodbene obveznosti je zato vsako dejanje, storitveno ali opustitveno, ki ni pravilna in popolna izpolnitev.

Glede na način kršitve ločimo nezmožnosti izpolnitve, zamudo, izpolnitev s stvarnimi in pravnimi napakami in kršitve stranskih pogodbenih obveznosti. Vendar pa pogodbena odškodnina ni edini zahtevek, ki ga ima upnik na voljo. Poleg tega poznamo še izpolnitveni zahtevek (zahteva, da se izpolni vsebina pogodbe), odstopno upravičenje in dve posebni sredstvi; zadržanje izpolnitve in znižanje kupnine.

Pogodbena odškodninska odgovornost se razlikuje od nepogodbene odškodninske odgovornosti v tem, da je prvo mogoče omejiti / razširiti z vnaprejšnim dogovorom, ter v tem, da imata različen temelj in obseg odgovornosti. Temelj odgovornosti pri pogodbeni odgovornosti je kršitev pogodbe, ne krivda. Obseg pa je določen po načelu predvidljivosti, iz katerega izhaja, da dolžnik ne odgovarja za vso škodo, ki je v vzročni zvezi s kršitvijo, ampak le za škodo, ki jo je lahko predvidel. 

Kdor je prekršil pogodbene obveznosti se lahko odgovornosti razbremeni le, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma, da je zamudil z izpolnitvijo zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki ji ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. 

Pogodbeni stranki pa lahko že s pogodbo izključita posebne oblike odgovornosti pogodbene stranke, za vsa ali pa le določena tveganja, ki izvirajo iz sfere delovanja te stranke. Stranki lahko tudi omejita odgovornost tako, da določita najvišji znesek odškodnine, ki jo bo pogodbena stranka dolžna plačati v primeru kršitve. To ni enako kot pogodbena kazen, saj se pri slednji sploh ne dokazuje obstoja škode, pri omejeni odgovornosti pa se postavi t.i. kapica glede zneska odškodnine, ki pa ne sme biti nesorazmerno majhna glede na vrednost pogodbenih obveznosti. Drug način omejitve odgovornosti pa je, da stranki določita za katere pojavne oblike škode bo kršitelj odgovoren. Tako se lahko dogovorita, da se izgubljeni dobiček ne bo upošteval pri računanju končnega zneska odškodnine.

Kaj je pogodbena kazen?

Stranki se lahko dogovorita tudi za razširitev odgovornosti, kar pomeni, da bo dolžnik odgovarjal tudi v primerih, v katerih sicer ne bi. Takšna določba se ponavadi uporabi, kadar gre za pogodbe posebne občutljivosti ali zelo specifične narave. Vendar pa mora biti takšno določilo v skladu z načelom vestnosti in poštenja. 

Odškodnina se praviloma obračuna glede na premoženjsko škodo, le izjemoma pa tudi na nepremoženjsko škodo. Ta je upoštevna, kadar zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti upnik utrpi fizične ali čustvene bolečine, npr. bodoči nevesti ne sešijejo obleke pravočasno, kar ji poleg stroškov povzroči tudi pomembno razočaranje. Pomembno pa je tudi to, da se odškodnina ne odmeri le glede na (predvidljivo) škodo, temveč se upošteva tudi izgubljeni dobiček.  

Odškodninski zahtevki zaradi kršitve pogodbe

  1. Odškodninski zahtevek lahko nastopa poleg izpolnitvenega zahtevka. To pomeni, da tožnik zahteva izpolnitev prvotne obveznosti, poleg tega pa še odškodnino za nastalo škodo, ki je nastala zaradi morebitnih nadomestnih ukrepov in odgovornosti upnika do tretjih oseb.
  2. Odškodninski zahtevek nadomesti izpolnitveni zahtevek, zato upnik prejme odškodnino, dolžnik pa je razbremenjen pogodbene obveznosti. Ponavadi nastopi zaradi popolne neizpolnitve ali nezmožnosti izpolnitve, ki sta urejeni v 103.-107. členu OZ in 117. členu OZ. 
  3. Odškodninski zahtevek nastopa ločeno od izpolnitvenega zahtevka, kadar se nanaša na kršitev stranskih pogodbenih obveznosti, npr. kršitev konkurenčne prepovedi. 

Pogodbeno odškodninsko pravo je v Obligacijskem zakoniku urejeno v par členih, poleg tega pa je institut pojmovno dopolnjen tudi s sodno prakso, ki je med drugim dorekla, da lahko dolžnik odgovarja le za tveganja, ki v sferi njegovega delovanja. Tveganja na katera nima vpliva ne morejo povzročiti odškodninske odgovornosti. 

Vir: Obligacijski zakonik (OZ)

Oznake: