Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o.

Avtor Boštjan J. Turk — 24.10.2012
Komentiraj!
Odgovor na vprašanje, kako se pravno in ekonomsko optimalno zaposliti v d.o.o., je večplastno in odvisno od večih dejavnikov. Dejstvo je tudi, da zna biti pravno optimalna zaposlitev pogosto ekonomsko ne-optimalna in obratno.
Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o.

Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o. (Vir slike: sxc.hu)

Odgovor na vprašanje, kako se pravno in ekonomsko optimalno zaposliti v d.o.o., je seveda večplastno. V prvi vrsti je odvisno od tega, ali se nameravamo zaposliti v lastnem podjetju, v podjetju nekoga tretjega, pa tudi od tega, ali smo mi tisti, ki se nameravamo zaposliti v  podjetju  tretjega, ali pa bomo tretjega zaposlili v našem podjetju. Dejstvo je tudi, da zna biti pravno optimalna zaposlitev pogosto ekonomsko ne-optimalna in obratno.

Za potrebe tega prispevka bom predpostavil, da sem sam lastnik podjetja (d.o.o.) in želim v njem zaposliti določeno osebo. Še preden to osebo zaposlim, moram seveda poznati svoje potrebe. Kakšen profil zaposlenega potrebujem, koliko sem vanj pripravljen vložiti, za koliko časa ga potrebujem? Razmisliti moram predvsem, ali želim osebo zaposliti za določen ali za nedoločen čas. Številni mladi pravijo, da je v današnjih ekonomsko krutih časih zaposlitev za nedoločen čas pravi božji dar. Podatki to potrjujejo, saj so letos delodajalci za nedoločen čas zaposlili le 17% vseh na novo zaposlenih oseb, medtem, ko je bilo kar 83% na novo zaposlenih oseb primoranih podpisati pogodbe za določen čas.

Zanimivo branje: Kako zaposliti delavca?

Predpostavljam torej, da spadam med delodajalce, ki želi v podjetju delavca zaposliti za določen čas. To mi nenazadnje ekonomsko bolj ustreza, saj ne vem ali, oziroma koliko časa, ga bom v podjetju sploh potreboval. Prav tako sem pozoren na stroške, ki mi jih utegne povzročiti zaposlitev za nedoločen čas. Vem namreč, da mi pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas ob prenehanju delovnega razmerja delavcu ni potrebno plačati odpravnine, prav tako nisem vezan z odpovednimi roki.

Pa lahko delavca zaposlim za določen čas samo zaradi moje »ekonomske računice«? Ne, to pa ne gre tako gladko. Zakon mi namreč postavlja določene omejitve, saj jasno določa, da se pogodbe o zaposlitvi načelno sklepajo za nedoločen čas, medtem, ko je sklepanje pogodb za določen čas utemeljeno le v posebej predpisanih dejanskih okoliščinah: če gre za nadomeščanje odsotnega delavca, če gre za izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, če gre za začasno povečan obseg dela, ali če gre za opravljanje sezonskega dela. Če ti pogoji ne obstajajo, je sklenitev pogodbe za določen čas protipravna. Poleg tega velja, da ne smem z istim delavcem za isto delovno mesto skleniti ene ali več pogodb za določen čas, za delo, ki bi neprekinjeno trajalo več kot dve leti. Izjema pri tem je lahko delo na projektu, pri katerem pa se mora pogodba o zaposlitvi skleniti za ves čas trajanja projekta.

Kaj pa, če z delavcem še ne želim podpisati pogodbe o zaposlitvi, saj pravzaprav potrebujem pripravnika? Tudi to mi ekonomsko ustreza, saj vem, da za pripravniško plačo ne bom odštel toliko denarja, kot za plačo delavca z določenimi izkušnjami. Kako je z zaposlitvijo pripravnika? Pripravnika lahko zaposlim, če gre za osebo, ki začne prvič opravljati delo kot pripravnik in sicer ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Pomembno pa je vedeti, da pripravništvo ne sme trajati v nedogled, ampak lahko pripravnika zaposlim samo za eno leto. Izjemo od tega načela lahko predpiše zgolj poseben zakon.

Morda pa si bom želel zaposliti celo volonterskega pripravnika. To so osebe, ki so pripravljene pri nekom delati gratis, samo zato, da pridobijo določene izkušnje, ali da izpolnijo pripravniško dobo, ki se zahteva za opravljanje določenih poklicev. Volonterskega pripravnika pravzaprav sploh ne zaposlim, ampak z njim sklenem posebno pogodbo. Ni potrebno, da mu izplačujem plačo, ni potrebno, da mu plačujem zdravstveno zavarovanje, prav tako nimam nobene zakonske obveznosti, da mu plačujem potne stroške in stroške za prehrano. Če potrebujem pripravnika, bom torej pri volonterskem pripravniku ekonomsko sijajno prišel skozi. Vendar pa bi sam, če bi bil pripravnik, krepko premislil, ali sem pripravljen za nekoga delati ne samo zastonj, ampak celo z minusom, le zato, da bi pridobil izkušnje oziroma izpolnil pogoj pripravniške dobe.

V primeru, če pa želim zaposliti visoko kvalificirano osebo, denimo za vodstveni položaj v podjetju, pa bom razmislil o tem, da bi z njim sklenil individualno pogodbo o zaposlitvi. Taka pogodba mi bo namreč ustrezala tako iz pravnih kot tudi iz ekonomskih razlogov. Iz pravnih zato, ker so take pogodbe mnogo bolj elastične in zato primernejše za zaposlovanje visoko kvalificiranih posameznikov. Pri takih pogodbah namreč ni omejitev glede zaposlitve za določen čas, prav tako ni omejitev glede delovnega časa, nočnega dela, odmora ter dnevnega in tedenskega počitka. Tudi pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi je položaj poslovodne osebe lahko urejen drugače. Iz ekonomskih pa zato, ker je pri takih pogodbah plačilo za delo precej svobodno določeno. To pa mi seveda ustreza, saj bom vodstvenega delavca lahko plačal glede na njegov učinek, oziroma glede na doseganje rezultatov – denimo proporcionalno.

Avtor članka je Mag. Boštjan J. Turk.

Ste že naš oboževalec na Facebooku? Dodajte nas in bodite na tekočem!

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice