Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

V članku si preberite, katere so prednosti in slabosti opravljanja dela prek študentskega servisa, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe in s. p. Avtorsko delo ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah RS, podjemno pogodbo pa Obligacijski zakonik RS.
Primerjava študentskega dela, dela prek s.p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

Primerjava študentskega dela, dela prek s.p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

Študentsko delo

Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja prek pooblaščene organizacije (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice, in pri katerem višina zaslužka ni omejena. Pravna podlaga za študentsko delo je napotnica, ne pa npr. pogodba o delu oziroma o zaposlitvi in tudi ne avtorska ali podjemna pogodba.

Delo prek študentskega servisa po napotnici lahko opravlja le oseba s statusom študenta oziroma s statusom dijaka, ki je že dopolnila 15 let in ni hkrati že zaposlena oziroma vpisana v evidenco brezposelnih oseb na zavodu.

Zaradi posebne narave dela in zaposlenih prek študentskega dela obstajajo posebna pravila pri plačevanju dohodnine. Po zakonu se akontacija ne odvaja za izplačila do vključno 400 EUR, če študent ali dijak izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo. Če jih ne izpolnjuje ali če je izplačilo višje, je akontacija 25-%. Dejansko je akontacija 22,5-%, ker se od davčne osnove odšteje tudi olajšava normiranih stroškov v višini 10 %. Napoved za dohodnino mora oddati vsak rezident, ki je v koledarskem letu imel obdavčljive prihodke višje od splošne olajšave, ki za leto 2017 znaša 2.477,03 €.

Pri plačilu dohodnine pa ima posameznik pravico do različnih olajšav, s čimer si zniža davčno osnovo. Te olajšave so:

  • splošna olajšava, če posameznega študenta starši ne prijavijo kot vzdrževanega člana; ta znaša za leto 2017 3.302,70 evrov,

  • olajšava normirani stroški v višini 10 % zaslužka in

  • posebna osebna olajšava, ki za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, znaša 2.477,03 evra.

Od višine dohodninske osnove pa je odvisna višina davčne stopnje, torej 16%, 27%, 34%, 39%  oziroma 50%.

Avtorska pogodba

Posameznik prek avtorske pogodbe za nekoga opravi neko individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Avtorsko delo ne pomeni sklenitve delovnega razmerja, zato tega področja ne ureja Zakon o delovnih razmerjih RS, temveč Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah RS.

Opravljanje del prek avtorske pogodbe je najbolj združljivo z vsemi drugimi oblikami dela, saj posameznik lahko pridobiva dohodke iz naslova avtorske pogodbe, čeprav je v rednem delovnem razmerju, je lastnik pravne osebe, je samostojni podjetnik posameznik (s. p.), opravlja dela prek podjemne pogodbe ali opravlja študentsko delo.

Podjemna pogodba

Podjemna pogodba ali pogodba o delu ne pomeni isto kot pogodba o zaposlitvi, saj s podjemno pogodbo ni sklenjeno delovno razmerje, zato ni urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih RS, ampak v Obligacijskem zakoniku RS. S podjemno pogodbo se podjemnik (izvajalec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistvena razlika od avtorskega dela je v tem, da gre pri podjemni pogodbi praviloma za izvršitev nekega fizičnega dela.

Podjemno pogodbo je mogoče skleniti ne glede na to, ali je posameznik že redno zaposlen, ali je študent s statusom ali brez oziroma, ali je prijavljen na zavodu kot iskalec zaposlitve ipd.

Več informacij o tem najdete tudi v članku Podjemna pogodba ali avtorska pogodba?

S. p.

Študent lahko odpre tudi s.p.. Pri tem sicer izgubi nekatere študentske ugodnosti (plačani prispevki, uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana, subvencionirana prehrana in prevoz, delo preko študentske napotnice itd.) in prične sam plačevati polne prispevke za socialno varnost, saj je bil t.i. “študentski” s.p. leta 2013 ukinjen.

Podrobnejše informacije o oblikah s. p. so na voljo v članku Samostojni podjetnik (s. p.).

Viri: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur.l.RS št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami; Obligacijski zakonik (OZ), Ur.l. RS, št. 97/2007-UPB1; Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Ur.l. RS, 16/2007-UPB3, 68/2008, 85/2010 Skl.US: U-I-191/09-7, Up-916/09-16; Dr. Bohinc R.: Korporacije (razlaga pravnih pravil in sodna praksa), Ljubljana: 2008, Nebra d.o.o.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Odgovor strokovnjaka: Pogodbi o zaposlitvi in o poslovodenju

Odgovor strokovnjaka: Pogodbi o zaposlitvi in o poslovodenju

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka vam predstavljamo odgovore na vprašanja: Se zaposliti v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? Katera pogodba je finančno najugodnejša? Preberite več >>

Katera slovenska podjetja trenutno zaposlujejo?

Katera slovenska podjetja trenutno zaposlujejo?

Iščete zaposlitev? Si želite spremembe? V nadaljevanju predstavljamo seznam slovenskih podjetij, ki iščejo nove okrepitve! Preberite več >>

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Obeta se obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

Obeta se obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

V Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo s porastom atipičnih in prekarnih oblik dela. Kršenja in izigravanja zakonodaje na tem področju je veliko, do sedaj pa delovni inšpektorji niso imeli dovolj velikih pooblastil, da bi lahko ustrezno ukrepali. Preberite več >>

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša? Preberite več >>

Kako zaposliti tujca?

Kako zaposliti tujca?

V tem članku bomo predstavili postopek in pogoje pri zaposlitvi tujega delavca. Nekateri tuji delavci v Sloveniji ne potrebujejo posebnega dovoljenja za zaposlitev, saj Evropska unija izrecno zahteva spoštovanje svoboščin kot je na primer prost dostop do trga dela. Preberite več >>

Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o.

Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o.

Odgovor na vprašanje, kako se pravno in ekonomsko optimalno zaposliti v d.o.o., je večplastno in odvisno od večih dejavnikov. Dejstvo je tudi, da zna biti pravno optimalna zaposlitev pogosto ekonomsko ne-optimalna in obratno. Preberite več >>

Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.

Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.

Zakon o delovnih razmerjih dovoljuje, da se družbenik, lastnik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je hkrati tudi njen zakoniti zastopnik, na primer direktor, v njej zaposli. V tem primeru mora skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktorja in preko M1 obrazca na VEM točki prijaviti zavarovalno podlago 001. Preberite več >>

Koliko delodajalca stane delo prek študentske napotnice?

Koliko delodajalca stane delo prek študentske napotnice?

Preverili smo, koliko delodajalca stane plačilo prek študentske napotnice. Gre za razliko med neto zneskom, ki jo dobi študent, ter bruto zneskom, ki ga na koncu plača podjetje. Ugotovitev je, da študentsko delo zaradi stalnih povečanj prispevkov že vrsto let ni več ugodno. Preberite več >>

Oznake: , , , , , ,