Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

Avtor Nina Orehek — 06.09.2011
Komentiraj!
V članku si preberite, katere so prednosti in slabosti opravljanja dela prek študentskega servisa, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe in s. p. Avtorsko delo ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah RS, podjemno pogodbo pa Obligacijski zakonik RS.
Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe (Vir slike: sxc.hu)

Študentsko delo

Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja prek pooblaščene organizacije (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice, in pri katerem višina zaslužka ni omejena. Pravna podlaga za študentsko delo je napotnica, ne pa npr. pogodba o delu oziroma o zaposlitvi in tudi ne avtorska ali podjemna pogodba.

Delo prek študentskega servisa po napotnici lahko opravlja le oseba s statusom študenta oziroma s statusom dijaka, ki je že dopolnila 15 let in ni hkrati že zaposlena oziroma vpisana v evidenco brezposelnih oseb na zavodu.

Zaradi posebne narave dela in zaposlenih prek študentskega dela obstajajo posebna pravila pri plačevanju dohodnine. Po zakonu se akontacija ne odvaja za izplačila do vključno 400 EUR, če študent ali dijak izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo. Če jih ne izpolnjuje ali če je izplačilo višje, je akontacija 25-%. Dejansko je akontacija 22,5-%, ker se od davčne osnove odšteje tudi olajšava normiranih stroškov v višini 10 %. Napoved za dohodnino mora oddati vsak rezident, ki je v koledarskem letu imel obdavčljive prihodke višje od splošne olajšave, ki za leto 2011 znaša 3.143,57 €.

Pri plačilu dohodnine pa ima posameznik pravico do različnih olajšav, s čimer si zniža davčno osnovo. Te olajšave so:

  • splošna olajšava, če posameznega študenta starši ne prijavijo kot vzdrževanega člana; ta znaša za leto 2011 3.143,57 evrov,

  • olajšava normirani stroški v višini 10 % zaslužka in

  • posebna osebna olajšava, ki za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, znaša 3.143,57 evra.

Od višine dohodninske osnove pa je odvisna višina davčne stopnje, torej 16 %, 27 % oziroma 41 %.

Avtorska pogodba

Posameznik prek avtorske pogodbe za nekoga opravi neko individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Avtorsko delo ne pomeni sklenitve delovnega razmerja, zato tega področja ne ureja Zakon o delovnih razmerjih RS, temveč Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah RS.

Opravljanje del prek avtorske pogodbe je najbolj združljivo z vsemi drugimi oblikami dela, saj posameznik lahko pridobiva dohodke iz naslova avtorske pogodbe, čeprav je v rednem delovnem razmerju, je lastnik pravne osebe, je samostojni podjetnik posameznik (s. p.), opravlja dela prek podjemne pogodbe ali opravlja študentsko delo.

Podjemna pogodba

Podjemna pogodba ali pogodba o delu ne pomeni isto kot pogodba o zaposlitvi, saj s podjemno pogodbo ni sklenjeno delovno razmerje, zato ni urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih RS, ampak v Obligacijskem zakoniku RS. S podjemno pogodbo se podjemnik (izvajalec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistvena razlika od avtorskega dela je v tem, da gre pri podjemni pogodbi praviloma za izvršitev nekega fizičnega dela.

Podjemno pogodbo je mogoče skleniti ne glede na to, ali je posameznik že redno zaposlen, ali je študent s statusom ali brez oziroma, ali je prijavljen na zavodu kot iskalec zaposlitve ipd.

Več informacij o tem najdete tudi v članku Podjemna pogodba ali avtorska pogodba?

S. p.

Podobno kot zgornje dejavnosti se lahko tudi s. p. opravlja kot dopolnilna dejavnost poleg glavne dejavnosti, in sicer kot laično poimenovani "študentski" oziroma "popoldanski" s. p. Postopek ustanovitve t. i. "popoldanskega" s. p. je enak ustanovitvi "navadnega" s. p., to pa pomeni vpis v Poslovni register Slovenije pri AJPES.

Prednost te oblike dela je, da so obvezni socialni prispevki plačani na podlagi glavne dejavnosti in si jih ne plačuje posameznik sam. Prispevki so tako plačani na podlagi pogodbe o zaposlitvi, prek staršev v primeru, da je posameznik študent s statusom ipd.

Podrobnejše informacije o oblikah s. p. so na voljo v članku Samostojni podjetnik (s. p.).

Viri: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur.l.RS št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami; Obligacijski zakonik (OZ), Ur.l. RS, št. 97/2007-UPB1; Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Ur.l. RS, 16/2007-UPB3, 68/2008, 85/2010 Skl.US: U-I-191/09-7, Up-916/09-16; Dr. Bohinc R.: Korporacije (razlaga pravnih pravil in sodna praksa), Ljubljana: 2008, Nebra d.o.o.; oranzni.si/studentsko-delo.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice