Uvoz blaga iz tretjih držav

Avtor — 24.01.2017
Uvoz oziroma vnos blaga iz tretje države je pomemben člen trgovinske menjave, ki je podvržen posebnemu sistemu deklariranja in carinjenja. Pod pojem tretje države štejemo vse države, ki niso članice EU, poleg tega pa tudi nekatera območja v državah članicah EU, ki niso del carinskega območja EU.
Uvoz blaga iz tretjih držav

Uvoz blaga iz tretjih držav. (Vir slike: Bigstockphoto)

Carinska unija je pojem, ki geografsko zajema (skoraj) celotno območje Evropske Unije in pojmovno predstavlja trgovinski prostor, kjer velja prosti pretok blaga, ne glede na izvor. Za vsako blago, ki ne izhaja iz Carinske unije in želi po njej prosto krožiti, je ob vstopu potrebno plačati carino. Blago je pod carinskim nadzorom od trenutka, ko je vnešeno v carinsko območje Evropske Unije in je lahko kadarkoli predmet kontrole carinskih organov. Nekatere kategorije blaga je mogoče uvoziti le skozi temu namenjene mejne prehode, saj je le tam na voljo vsa oprema za celovit pregled in nadzor. Kadar takšno blago prispe na mejni prehod, ki ni namenjen opravi specifičnega carinskega pregleda, se najprej uvede tranzitni postopek do namembnega mejnega prehoda. 

Kdor želi v carinsko območje Evropske Unije uvoziti blago, mora to deklarirati ustno, sicer pa vložiti t.i. vstopno skupno deklaracijo (VSD) za sprostitev v promet. To velja tudi za blago, ki Unijo zgolj prečka in ni namenjeno vstopu v Unijo, ter za blago, ki po kopnem prečka tretjo državo. V tem primeru se zahtevek v carinskem postopku ne nanaša na sprostitev v prosti promet znotraj Unije, ampak na tranzit ali začasni uvoz. Carinski postopki se namreč med seboj razlikujejo glede na naravo vstopa v carinsko unijo. Poleg omenjenih poznamo tudi postopke za carinsko skladiščenje, posebno rabo, aktivno ali pasivno oplemenitenje in druge.

Nekatere kategorije izdelkov so predpisane kot izjeme in zanje ni potrebno vložiti VSD. Med te izdelke spada električna enegrija, blago, ki vstopa po cevovodih, pisemske pošiljke, gospodinjska oprema, blago v osebni prtljagi in druge kategorije, ki so navedene v Navodilih FURS. 

Pri vstopu v carinsko unijo se izračuna uvozna dajatev, ki je carina ali druga dajatev s podobnim učinkom.  Obračuna se po carinski tarifi, ki določa carinsko vrednost blaga. Osnova za izračun je ponavadi račun, lahko pa tudi tržna cena enakega ali podobnega blaga. Poleg carine, se pri uvozu obračuna tudi davek na dodano vrednost in morebitne trošarine. DDV se izračuna glede na carinsko vrednost blaga in znesek vseh carinskih dajatev, poleg uvoznih dajatev pa se izračuna tudi trošarina. V primerih, določenih z Navodili FURS je mogoče blago oprostiti uvoznih dajatev, DDVja in trošarin. 

Uvoz hrane

Uvoz prehrambenih izdelkov iz tretjih držav posebej nadzoruje Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj mora hrana zadostovati posebnim zahtevam glede varnosti, označevanja in kakovosti živil. Za živila, ki se tržijo, obstajajo zahteve glede parametrov kakovosti, higiene, označevanja in varnosti, s katerimi mora nosilec živilske dejavnosti zagotavljati skladnost. 

Posebej strogi predpisi, ki jih določa evropska zakonodaja, veljajo za ekološko pridelana živila.

Proizvod, uvožen iz tretje države, mora izpolnjevati naslednje pogoje, da je na trg EU smatran kot ekološki proizvod:

  •  je proizvod skladen z določbami te uredbe ter izvedbenimi pravili o proizvodnji, 
  • so vsi izvajalci, tudi izvozniki, pod nadzorom določenega nadzornega organa ali priznanega izvajalca nadzora,
  • lahko zadevni izvajalci uvoznikom ali nacionalnim organom v vsakem trenutku predložijo dokazila, na podlagi katerih je mogoče identificirati izvajalca, ki je izvedel zadnjo operacijo, ter preveriti, ali ta izvajalec izpolnjuje predpisane pogoje.

Stranka, ki želi uvažati ekološko pridelano hrano, se mora pred samim pričetkom dejavnosti uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav vključiti v kontrolo pri eni od treh kontrolnih organizacij, ki so pooblaščene s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) za opravljanje kontrole ekološke pridelave in predelave.

Ministrstvo predpiše tudi seznam živil, za katera je predpisan poostren nadzor ali nujni ukrepi, glede na državo izvora, posebne fitosanitarne zahteve in poostren nadzor za zagotavljanje varnosti živil. 

Nekatere kategorije prehrambenih izdelkov zaradi svoje posebej občutljive narave dodatno pregleduje tudi Zdravstveni inšpektorat pod okriljem Ministrstva za zdravje. Med kategorije posebnih živil spadajo prehranska dopolnila, živila za posebne prehranske namene (hrana za dojenčke in male otroke, živila brez glutena, živila za športnike in posebne diete in druga) in vsi materiali in izdelki, ki bodo v stiku s temi živili. Omenjene kategorije živil so podvržene dodatnemu nadzoru, ki ga na podlagi vloge (dostopne na www.zi.gov.si ) prične zdravstveni inšpektor. 

Uvoz kozmetike

Uvoz kozmetičnih izdelkov v Sloveniji nadzoruje Urad RS za kemikalije pod okriljem Ministrstva za zdravje, ki opisuje postopek za prošnjo za prodajo kozmetike na trgu, same zahteve pa predpisuje Evropska komisija, ki tudi obravnava vse prošnje za vstop na trg. Poleg tega pa slovenski Zakon o kozmetičnih proizvodih (ZKozP) v 13. členu določa, da mora pred prvim dajanjem kozmetičnega proizvoda v promet dobavitelj organu, pristojnemu za kemikalije, sporočiti kraj ali kraje proizvodnje, oziroma v primeru uvoza v Republiko Slovenijo, državo izvoznico ter državo porekla.

Uvoznik kozmetičnih izdelkov mora ob uvozu carinsko unijo:

  1. Elektronsko priglasiti informacije o kozmetičnem izdelku na Evropsko komisijo,
    1. Ob prvem prihodu na trg priglasitev opravi odgovorna oseba,
    2. Kadar se izdelek že prodaja v drugi državi članici EU, pa lahko priglasitev opravi distributer.
  2. Dobavitelj mora ob uvozu v Republiko Slovenijo obvestiti organ, pristojen za kemikalije, o porizvodnji, državi izvoznici in državi porekla.

Uvoz otroških izdelkov

Uvoz otroških izdelkov je področje, ki ga zaradi specifične narave in posebnih varnostnih zahtev regulira in harmonizira Evropska Unija, ki redno objavlja standarde za posamične otroške izdelke. Za posamezne kategorije otroških izdelkov, ki jih Evropska komisija še ni standardizirala, v Sloveniji veljajo predpisi, določeni z Zakonom o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1). 

Področje otroških izdelkov je močno regulirano in standardizirano. Že sama kategorija otroških oblačil ima vrsto pravilnikov, ki med drugim določajo celo dolžino vrvic in vezalk na oblačilih. Za ilustracijo, so spodaj našteti standardi, ki poleg zakonodaje regulirajo zahteve za otroška napihljiva igrala:

Proizvajalec lahko doseže sprejemljivo varnost napihljivih igral, če jih izdela v skladu z neobveznim standardom:

  • SIST EN 14960:2007: Napihljiva igralna oprema – Varnostne zahteve in preskusne metode, v povezavi s
  • SIST EN 1176-1:2008: Oprema in podloge otroških igrišč – 1. del: splošne varnostne zahteve in preskusne metode ter
  • SIST EN 1177:2008: Podloge otroških igrišč, ki ublažijo udarce – Ugotavljanje kritične višine padca

Uvoznik otroških izdelkov mora zato ob uvozu natančno paziti na celovrstno regulacijo posamezne kategorije otroških izdelkov, sicer lahko v okviru proizvajalčeve odgovornosti odškodninsko odgovarja ob vsaki napaki. 

Viri:

  • FURS
  • Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
  • Urad RS za kemikalije
  • Zakon o splošni varnosti proizvodov
  • Zakon o kozmetičnih proizvodih

Oznake: