Varnost in zdravje pri delu v podjetju

Avtor Nejc Setnikar — 10.02.2014
Komentiraj!
Naloga vsakega delodajalca je, da primerno poskrbi za varnost in zdravje zaposlenih v zvezi z delom ter da izvede oceno tveganja in jo primerno dokumentira v izjavi o varnosti. Delodajalec lahko sam pri sebi prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Varnost in zdravje pri delu v podjetju

Varnost in zdravje pri delu v podjetju (Vir slike: sxc.hu)

Naloga vsakega delodajalca je, da primerno poskrbi za varnost in zdravje zaposlenih v zvezi z delom ter da izvede oceno tveganja in jo primerno dokumentira v izjavi o varnosti. Delodajalec lahko, če je opravil splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu oziroma, če je opravil prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje, sam pri sebi prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. V nasprotnem primeru mora za to pooblastiti zunanjo osebo s primerno strokovno izobrazbo in z ustreznimi pooblastili.

Ocenjevanje tveganja

Ocena tveganja je postopek, s katerim delodajalec ovrednoti tveganja za varnost in zdravje zaposlenih, ki jih predstavljajo nevarnosti na delovnem mestu. Je sistematičen pregled vseh vidikov dela in obravnava naslednja vprašanja:

  • kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo,
  • ali je nevarnosti mogoče odpraviti, in če to ni mogoče,
  • kakšni preventivni ali varnostni ukrepi so, ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.

Ocena tveganja je dinamičen proces, ki podjetjem in organizacijam omogoča vzpostavitev dejavne politike na področju obvladovanja tveganj na delovnem mestu.

Ocena tveganja je po trenutni zakonodaji (Zakon o varstvu in zdravju pri delu) obveznost vsakega delodajalca (velikih, majhnih, srednjih podjetij in ustanov, samostojnih podjetnikov, kmetov ... ).

Če postopek ocenjevanja tveganja kot začetek pristopa k obvladovanju tveganj ni dobro izveden ali pa sploh ni izveden, je velika verjetnost, da podjetje nima ustreznih preventivnih ukrepov. Pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu morajo sodelovati tudi zaposleni. Posvetovanje z zaposlenimi in njihova vključitev v oceno tveganja sta ključnega pomena za zagotovitev, da so nevarnosti določene ne samo na podlagi znanja, ampak tudi na podlagi poznavanja delovnih razmer in vzorcev škodljivih učinkov na delavce.

Petstopenjski pristop k oceni tveganja bi moral po oceni Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu praviloma ustrezati vsakemu podjetju. Sicer obstajajo tudi drugi postopki, ki pa so namenjeni podjetjem, pri poslovanju katerih se pojavljajo večja in bolj zapletena tveganja.

ocena_tveganja

Vir slike: http://www.osha.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/informacije-po-temah/ocenjevanje-tveganja

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

  • identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
  • ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
  • oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
  • odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
  • odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

  • ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
  • ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
  • ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Izjava o varnosti z oceno tveganja

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Izjava o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen. Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti.

V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

Poleg izjave o varnosti z oceno tveganja mora delodajalec določiti posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novozaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.

Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec pa mora tudi po izdelavi same izjave o varnosti zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti zlasti tako, da:

  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
  • usposablja delavce za varno in zdravo delo;
  • zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
  • z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
  • z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Kakšne so obveznosti samozaposlene osebe pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu?

Samozaposlena oseba je oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb 

Samozaposlena oseba je  v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in drugimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve.

Samozaposlena oseba mora inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav. 

Samozaposlena oseba z minimalnimi tveganji pri delu (npr. pisatelj, grafični oblikovalec ipd.), ima v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu naslednje obveznosti:

  • obveznosti z uporabo sredstev za delo – delo s slikovnim zaslonom
  • obveznost prijav inšpekciji za delodajalca
  • dolžnost varstva pred požarom

Ocenjevanje tveganj pri samozaposlenih osebah

Prav tako kot delodajalec mora tudi samozaposlena oseba oceniti tveganje pri delu in v zvezi z delom.

Samozaposlena oseba ugotovi, ali v njenem delovnem procesu obstajajo tveganja, upoštevaje predpise o zagotavljanju varnosti pri delu pri uporabi sredstev za delo in v delovnem okolju. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Kako je pa z varnostjo in zdravjem pri delu v primeru popoldanskega s.p.?

Glede na definicijo 55. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu, popoldanskega s.p. v tem smislu ni mogoče šteti za samozaposleno osebo, saj popoldanski s.p. ni edini in glavni poklic le-tega. 

Razlika med nezgoda pri delu in poškodba pri delu

Nezgoda pri delu je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.

Za poškodbo pri delu šteje: 

  • poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan; 
  • poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti; 
  • obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Prva pomoč v pisarni

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči. Ukrepi morajo biti prilagojeni naravi dejavnosti in številu zaposlenih ter morajo upoštevati druge navzoče osebe v delovnem procesu.

Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu določa, da mora biti v vsakem delovnem procesu vsaj en delavec, ki je usposobljen nuditi prvo pomoč. Hkrati pa mora delodajalec zagotoviti, da je na vsakih 50 zaposlenih delavcev oziroma na vsako delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč

Varstvo pred požarom in evakuacija

Delodajalec mora v skladu s posebnimi predpisi (kot so Zakon o varstvu pred požarom, Pravilnik o požarnem varovanju, Pravilnik o požarnem redu idr.) sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom in evakuacijo ter, kadar je to potrebno, ukrepe za sodelovanje z zunanjimi službami za varstvo pred požarom. Enako velja za samozaposleno osebo.

Zdravstveni pregledi zaposlenih

Delodajalec je svojim zaposlenim, v skladu s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, dolžan zagotoviti predhodni zdravstveni pregled in nato periodične zdravstvene preglede, kar zapiše v izjavo o varnosti po napotkih strokovnjaka s področja medicine dela, ki določi vrsto, obseg, vsebino in roke usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov.

Predhodni preventivni zdravstveni pregled je potrebno opraviti:

  • pred prvo zaposlitvijo ali
  • po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.

Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom se v določenih obdobjih ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju, določenih z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca.

Delo z zasloni

Vse več zaposlenih pri svojem delu uporablja računalnik. Obremenitev oči, otrdelost v vratu in ramenih in bolečine v križu so le nekateri izmed simptomov, ki so posledica dolgotrajnega dela z računalnikom. Dalj časa trajajoča prisilna drža telesa, nepravilna postavitev zaslona, tipkovnice in miške, neustrezen stol in delovna miza so glavni razlogi za fizično neudobje.

Težave je mogoče odpraviti z dobro ureditvijo delovnega mesta in ustrezno organizacijo dela, ter s pravilno rabo računalniške opreme, na način kot določa Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom.

PRILOGE:

VIRI:

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice