Izpostavljeno
Pomagajte nam pri tem, da vas bolje spoznamo. Odgovorite na nekaj kratkih vprašanj v anketi. Vzelo vam bo le dve minuti vašega časa >>

Zaprtje s.p.

Avtor Jure Mercina — 20.02.2011
Komentiraj!
V članku bomo nekoliko natančneje preučili, kakšen je postopek v primeru zaprtja s.p., kakšne so naše obveznosti do poslovnih partnerjev, upnikov in državnih organov. Prišli smo do ugotovitve, da je treba zaprtje s.p. načrtovati že kar nekaj časa pred njegovim dejanskim zaprtjem.
Zaprtje s.p.

Zaprtje s.p. (Vir slike: sxc.hu)

Samostojni podjetnik, ki želi prenehati opravljati dejavnost, mora skladno z zakonom o gospodarskih družbah vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

Trimesečni rok je namenjen seznanitvi zainteresirane javnosti, predvsem poslovnih partnerjev in upnikov, o prenehanju opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika. V tem času podjetnik izterja oziroma poravna še vse odprte obveznosti do svojih kupcev oziroma dobaviteljev.

Trimesečni rok je sicer zakonsko določen, vendar ga veliko podjetnikov v praksi ne upošteva.

Izbris iz Poslovnega registra Slovenije

Prenehanje opravljanja dejavnosti mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prijaviti najmanj tri dni prej.

Prijavo za izbris lahko vloži podjetnik sam ali prek pooblaščenca, pri čemer mora slednji pri vložitvi vloge predložiti pisno pooblastilo, na katerem je overjen podpis pooblastitelja. Podpis se lahko overi pri notarju ali na upravni enoti.

Prijavo za izbris lahko samostojni podjetnik vloži prek spletnega portala e-VEM (vse na enem mestu) ali na vstopnih točkah VEM. Vstopne točke VEM so:

  • izpostave AJPES,
  • upravne enote in krajevni uradi,
  • vstopna točka JAPTI in drugi izvajalci nalog in programov podjetniškega in inovativnega okolja –  lokalni podjetniški centri,
  • vstopne točke podprte s projektom Phare – vzpostavitev sistema vse na enem mestu,
  • vstopne točke Obrtne zbornice Slovenije in območnih obrtnih zbornic,
  • vstopne točke Gospodarske zbornice Slovenije in območnih gospodarskih zbornic,
  • davčni uradi Davčne uprave Republike Slovenije.

Obveznosti do DURS

Podjetnik je dolžan v roku 30 dni od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na DURS vložiti davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Iz tega obračuna morajo biti razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti. Od 1.1.2009 se lahko dokumente oddaja samo še preko sistema e-davki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in postopek oddaje obračuna.

Obveznosti iz poslovanja

Podjetnik lahko zapre svoje podjetje, kljub temu, da ima dolgove ali pa terjatve. Ker je samostojni podjetnik smatran kot fizična oseba, bo za svoje dolgove odgovarjal sam, tudi po tem, ko bo zaprl svoj podjetje.

Podobno velja za podjetnikove terjatve. Podjetnik v tem primeru zahteva od svojih dolžnikov, da mu obveznosti poravnajo na njegov osebni račun. 

Odjava iz zavarovanja

Po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije se je podjetnik dolžan odjaviti iz sistema zavarovanja v roku 8 dni od dneva izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Odjavo se opravi z izpolnjenim obrazcem M2, ki ga je podjetnik prejel skupaj z obrazcem M1, ko je opravil prijavo v zavarovanje. Odjava se lahko opravi fizično na sedežu območne enote, lahko pa tudi elektronsko prek portala e-VEM.

Kako je z delovno dobo?

Delovna doba se podjetniku prizna na podlagi plačanih socialnih prispevkov. S 1.1.2009 je bila ukinjena delovna knjižica, zato od tega dneva dalje evidenco o plačanih prispevkih vodita ZPIZ in DURS. ZPIZ vodi evidenco o doseženi zavarovalni dobi, DURS pa vodi evidenco o plačanih prispevkih.

Po odjavi iz zavarovanja je priporočljivo pridobiti potrdilo o plačanih prispevkih s strani DURS, saj nam bo tako potrdilo koristilo pri dokazovanju dolžine delovne dobe v primeru, da bi kadar koli v prihodnosti prišlo do spora glede dolžine delovne dobe in plačanih prispevkov. Zato je priporočljivo, da tudi sami vodimo evidenco o tem, koliko prispevkov smo že plačali.

Pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost

Podjetnik, ki je zaprl svoj s.p., je do denarnega nadomestila za brezposelnost upravičen le v primeru, da do zaprtja s.p. in s tem izgube zaposlitve ni prišlo zaradi krivdnih razlogov, temveč zaradi objektivnih razlogov, kar bo moral na Zavodu za zaposlovanje tudi dokazati.

Zakon o urejanju trga dela namreč v 4.odstavku 63. člena določa, da zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja ne morejo uveljavljati pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje.

Obveznost hrambe dokumentacije

Večino dokumentacije je potrebno hraniti 10 let (prejeti in izdani računi, izpiski, obračuni ddv itd).

Dokumentacijo, ki se nanaša na obdavčenje nepremičnin, je potrebno hraniti 20 let.

Obračune plač in izplačilne liste pa je potrebno hraniti trajno.

Sankcije

Zakon o gospodarskih družbah določa, da se z globo od 600 do 1600 EUR kaznuje podjetnika, če ta ne prijavi prenehanja poslovanja tako kot je to določeno v zakonu o gospodarskih družbah.

Kratek povzetek postopka zaprtja s.p.

1. korak: Podjetnik se z osebnim dokumentom in davčno številko zglasi na katerikoli točki VEM

2. korak: Referent zanj izpolni ustrezen obrazec o zaprtju podjetja na portalu e-VEM

3. korak: Referent obrazec o zaprtju posreduje AJPES-u

4. korak: Podjetje se praviloma zapre po treh dneh od začetka postopka zaprtja na točki VEM

5. korak: 4. dan (praviloma) podjetnik prejme sklep o izbrisu iz Poslovnega registra

6. korak: V 60 dneh po izbrisu mora podjetnik na DURS poslati zaključno poročilo in izjavo o tem, kje bo hranil poslovne knjige ter na AJPES oddati poslovne bilance

Odprtje novega podjetja

Vse o tem, kako poteka ustanovitev s.p.

Podjetnik, ki je zaprl podjetje, lahko odpre novo podjetje, če izkaže, da je poravnal vse davčne in druge obveznosti do države, ki so izhajale iz prejšnjega (zaprtega) podjetja. Ob odprtju novega podjetja mora namreč podjetnik podpisati izjavo, da nima neporavnanih obveznosti do države

VIRI:

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

shranjeno pod: ,
comments powered by Disqus
E-novice