Zaščita podjetniške ideje

Avtor Lena Šutanovac — 11.10.2016
Komentiraj!
Ste se domislili inovativne ideje za vaš bodoči startup? Razmišljate o novih kreativnih izdelkih in storitvah? Preden z idejo pohitite na Kickstarter ali pa o njej poveste prijateljem ob kavi, preberite spodnji članek.
Zaščita podjetniške ideje

Zaščita podjetniške ideje (Vir slike: Bigstockphoto.com)

Za začetek je potrebno osnovno razlikovanje med instituti intelektualne lastnine. 

Patent je pravica industrijske intelektualne lastnine, s katero se zavaruje izum, na primer nova formula za zdravilo. Bistveno je, da je izum nov, inovativen, industrijsko uporaben in patentabilen. Omenjeni kriteriji se presojajo po standardu dostopnosti javnosti in glede na stanje tehnike (state of the art). Patentna pravica nastane na zahtevo, po posebnem postopku, v katerem se preizkusi vse kriterije in izda odločbo, ki posamezniku nudi zaščito. 

Model je pravica industrijske intelektualne lastnine, ki zavaruje izgled in otip nekega fizičnega izdelka, kot so embalaža, elektronske igračke, ure ipd. Prav tako kot patent, nastane šele na podlagi zahteve, ki se jo obravnava v posebnem postopku. Nosilec patenta ali modela ima izključno pravico izkoriščanja in razpolaganja s svojo intelektualno pravico, v primeru kršitve pa ima na voljo sodno varstvo (32. člen Zakona o industrijski lastnini – ZIL). 

Avtorska pravica (copyright) se od omenjenih razlikuje v tem, da nastane s samim nastankom avtorskega dela in je ni treba posebej zahtevati v postopku. Nastane z zavestnim individualnim delom človeškega uma in s samim nastankom avtorju daje pravico do objave, priznanja avtorstva, spoštovanja dela, reproduciranja, izvajanja ipd. 

Podjetniške ideje ni mogoče zaščititi

Podjetniška ideja je načeloma lahko karkoli od zgoraj naštetega, ampak dokler je le v fazi ideje, je ni mogoče zavarovati. Prav zato je bistveno, da bodoči podjetniki dobro zavarujejo svojo idejo že v fazi nastajanja. S postopnim razvijanjem izdelka in eventualno registracijo industrijske lastnine zaščita postane močnejša. 

Podjetniška ideja v fazi ideje ni zaščitena. Dokler je podjetniška ideja zgolj miselni konstrukt, orisan v osnutkih, jo lahko zlorabi prav vsak, saj bi bilo dokazovanje dejstva, da 'si imel idejo v glavi' dejansko nemogoče. Prav zato je bistveno, da idejni vodja vsem vpletenim, s katerimi bo idejo delil, ponudi v podpis pogodbo o nerazkritju informacij (non-disclosure agreement, NDA) preden z njimi deli kakršnokoli informacijo. Le tako bo lahko preprečil razkritje ideje in si zagotovil sodno varstvo.  

V fazi konkretnega razvoja ideje, je potrebno opredeliti za kakšne vrste blaga ali storitev gre. To je ponavadi tista faza, v kateri se zadevo objavi na Kickstarter oziroma se jo predstavlja zainteresiranim vlagateljem. 

Če gre za stvaritev, ki je plod umetniškega ali ustvarjalnega dela, lahko to spada v področje avtorskega prava in bo zato že sama po sebi zaščitena. Avtor takšnega dela bo imel na voljo številne avtorske pravice, brez posebnega postopka ali odločbe državnega organa. V primeru kršitev mu zaščito nudi že sam zakon (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ZASP). To pomeni, da avtor sproži sodni postopek v katerem zahteva ugotovitev kršitve avtorske pravice. 

Če je predmet v nastajanju po naravi podoben modelu ali drugim pravicam industrijske lastnine, pa se smatra, da je v začetni fazi dokler ni v celoti dokončan. Šele tedaj bo mogoče zahtevati posebno registracijo, ki bo nosilcu pravice omogočila varstvo. Do tega trenutka pa bo predmet zaščiten le v okviru podpisanih pogodb o nerazkritju informacij (NDAs). 

Prej in potem

Zgodbe o tem, kako kitajska podjetja ukradejo ideje s Kickstarterju podobnih platform in začnejo s proizvodnjo preden startup sploh zbere pričakovan znesek so znane mnogim mladim podjetnikom, ki imajo posledično zadržke do objavljanja in javnega zbiranja vlagateljev. Zadržki so povsem upravičeni, saj je nadvse težko tožiti ta kitajska podjetja, ki jih varuje domača zakonodaja, ki ne prepoveduje kršitev intelektualnih pravic. 

Pri zaščiti podjetniške ideje je najpomembnejši nasvet, da je vsako morebitno kršitev bolje predhodno preprečiti in se zavarovati s pogodbo o nerazkritju informacij (NDA). Zaradi dispozitivnosti strank pri sklepanju pogodb, se lahko v njej določi vsak relevanten podatek in s tem olajša morebitne kasnejše sodne postopke. Vendar pa takšne pogodbe učinkujejo le med strankami in bodo zato varovale le pred kršitvami teh konkretnih oseb.

Sodni postopki zaradi kršitev so lahko posebej zahtevni za nova podjetja in startupe, saj se lahko naberejo nepredvidljivi stroški, rezultat postopka pa je lahko zelo nepredvidljiv, sploh kadar gre za spore s podjetji v drugih državah. Če pa pride do kršitve pravic intelektualne lastnine, je kršitelja namreč potrebno tožiti v njegovi državi oziroma v državi, v kateri ima podjetje sedež. To je problematično z dveh vidikov: tožnik ne pozna prava te države, ali pa ga ne pozna v tej meri kot ga pozna toženec in je lahko zato v slabšem položaju, ter dejstvo, da ta država sploh ne prepoveduje takšnih kršitev. Sodno varstvo v teh primerih je v praksi onemogočeno. 

Bistveno je, da vsak podjetnik poskrbi za zaščito svoje intelektualne lastnine v največji možni meri. Čeprav je morda nagonsko, da se z novo idejo malo pohvalimo ali pa po mnenju povprašamo kolege in strokovnjake s področja, moramo pred tem poskrbeti za ustrezno zaščito, sicer se odrekamo sodnemu varstvu, če kdo zaupanje zlorabi.

Viri:

  • Zakon o industrijski lastnini (ZIL)
  • Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP)
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!