Subvencija za samozaposlitev – na kaj mora biti bodoči podjetnik pozoren

Avtor Matija Goljar — 09.09.2011
Komentiraj!
Zavod za zaposlovanje je uvedel nekaj sprememb pri popularnih subvencijah za samozaposlitev, ki po novem znašajo 5.000 evrov. Do teh sredstev so upravičene brezposelne osebe, ki odprejo s. p. ali se zaposlijo v svojem novoustanovljenem d. o. o.
Subvencija za samozaposlitev – na kaj mora biti bodoči podjetnik pozoren

Subvencija za samozaposlitev - na kaj je treba biti pozoren (Vir slike: Pixabay.com)

Subvencija za samozaposlitev do nadaljnjega ni na voljo. Prijavite se na naše e-novice in bodite obveščeni o novostih.

Podjetniki vemo, da je kapital ob začetku poslovne poti pogosto vreden zlata, saj nam omogoča lažji začetek, hitrejše pridobivanje strank in nam pomeni tudi določeno socialno varnost, ko je podjetje še v povojih. Zato je zanimanje za subvencije Zavoda izjemno veliko, bodoči podjetniki pa v pričakovanju zajetnega kupčka denarja pogosto sploh ne pomislijo na ostale okoliščine programa subvencioniranja. Izpostavimo jih nekaj, na katere morajo biti bodoči podjetniki pozorni.

S subvencijo se zavežemo, da bomo dve leti samozaposleni

Subvencija za samozaposlitev je bodočemu podjetniku dodeljena s točno določenim namenom: država pričakuje, da bodo ta sredstva posamezniku omogočila, da pride do redne (samo)zaposlitve. To pomeni, da se ob prejemu subvencije mladi podjetnik zaveže, da redno plačuje vsakomesečne prispevke za polni delovni čas – in to dve leti. Preprost izračun pove, da smo s prejemom subvencije na prvi pogled “v minusu” in tega se moramo dobro zavedati. To so sredstva, ki bodo pomagala nekomu, ki je že odločen v svoji ideji, da se bo podal na lastno podjetniško pot.

Žal se prepogosto dogaja, da ta sredstva nekdo, ki še nima povsem razdelane poslovne ideje, vidi kot priložnost, da samo malo potipa podjetniške vode, saj bo za svoj podjetniški eksperiment trošil tuj denar. Žal pa je ta denar neke vrste posojilo – neuspeli podjetnik bo moral ob zaprtju svojega podjetja pred iztekom dveh let vrniti sorazmerni delež subvencije, ne glede na okoliščine. Pred odprtjem se je tako potrebno zelo objektivno vprašati, ali lahko pričakujemo, da bomo na trgu preživeli dve leti.

To je zlasti nevarno, kadar se podjetnik odloča za posel na področju osebne prodaje ali posredništva, kjer je začetek običajno zelo obetaven, saj lahko svoje produkte sprva trži svojemu krogu prijateljev in znancev, ne ve pa se še, ali bo tako uspešen tudi pozneje, ko se bo ta bazen strank izčrpal. Veliko tovrstnih sistemov za vključitev zahteva sodelovanje na (plačljivih) predstavitvenih seminarjih, ki jih marsikdo plača s pomočjo subvencije. Podjetnik je tako podvržen velikemu tveganju, saj ga v primeru neuspeha lahko doleti tudi zajeten dolg do države.

Samozaposlitev ne prinaša nikakršnih delavskih pravic

Pogosta praksa delodajalcev v zadnjem času je, da namesto redne zaposlitve kandidatu za službo raje ponudijo pogodbeno razmerje, tako da odpre s. p., kot pomemben dejavnik, ki naredi tak režim dela bolj mamljiv, pa omenijo subvencijo za samozaposlitev. To ima svoje prednosti in slabosti in vsak bo sam presodil, ali mu tak režim ustreza.

Plačilo za tak režim dela bo običajno po obdavčitvi in plačilu prispevkov nekoliko višje, kot bi znašala neto plača, vendar takšno delo nima nobenih socialnih pravic. Podjetnik ne bo upravičen do plačila malice, potnih stroškov, ne bo deležen plačanega dopusta ali bolniške (kadar je ta krajša od 30 dni), ne bo prejel regresa, božičnice, odpravnine… Poleg tega podjetnik z naročnikom dela vstopa v podizvajalsko pogodbo, ki je lahko mnogo lažje prekinjena kot pogodba o delovnem razmerju. Če se to zgodi pred iztekom dveh let od samozaposlitve, podjetnik pa ne bo našel novega naročnika, bo moral ob zaprtju vrniti sorazmerni delež subvencije.

Preberite tudi: Viri financiranja podjetja

Na drugi strani tak režim dela nudi zelo veliko fleksibilnost za tiste, ki so sposobni svoje storitve nuditi več naročnikom ali pa lahko kakšno delo opravijo tudi doma in za to povsem legalno izstavijo račun (recimo mizarji ali drugi obrtniški poklici).

Se torej odločim za subvencijo?

Ne glede na zgoraj opisane pasti je subvencija za samozaposlitev vseeno zelo dobrodošel ukrep države, ki bo pomagal predvsem tistim, ki imajo natančno razdelano idejo in dobro vedo, kaj bodo počeli. Takim podjetnikom bo ta ukrep zagotovo olajšal začetek poslovne poti, ostalim pa se splača še malo razmisliti.

Preberite tudi članka:

Matija Goljar je podjetniški svetovalec v podjetju E-Amiga, d.o.o. (www.e-amiga.com).

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice