Obdavčitev s.p.

Avtor — 01.01.2017

V večini primerov se podjetniška pot začne s statusom samostojnega podjetnika, ki je obenem najprimernejši za začetek podjetniške poti. Prednosti in slabosti statusa samostojnega podjetnika v primerjavi z drugimi oblikami bomo tokrat pustili ob strani in se posvetili zgolj obdavčitvi.

Obdavčitev s.p.

Ključne informacije o obdavčitvi s.p.

Samostojni podjetnik je fizična oseba, zato se za njegovo obdavčitev uporablja Zakon o dohodnini. Predmet obdavčitve pri samostojnem podjetniku je dohodek iz dejavnosti. Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Posebej se obravnava dohodek iz opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, kjer se uporabljajo nekatera specifična pravila za obdavčitev.

Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti, sta, da se dejavnost opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oziroma samostojno (zavezanec opravlja dejavnost na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za opravljanje dejavnosti jamči z vsem svojim premoženjem).

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti.

Kdo so zavezanci za dohodek iz dejavnosti?

Zavezanci za dohodek iz dejavnosti so vsi zasebniki. Sem sodijo poleg samostojnih podjetnikov posameznikov tudi druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov (npr. notarji, odvetniki, samostojni novinarji).

Kako se ugotavlja davčna osnova?

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se za samostojnega podjetnika ugotavlja na enega izmed naslednjih dveh načinov:

1. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

Pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi tako, da se od davčno priznanih prihodkov ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo davčno priznani odhodki.

Za ugotavljanje davčno priznanih prihodkov in odhodkov se subsidiarno uporablja poleg ZDoh-2 tudi zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Po določilih tega zakona se pri ugotavljanju dobička priznavajo prihodki in odhodki ugotovljeni v izkazu poslovnega izida v skladu z računovodskimi standardi, ustrezno prilagojeni za davčne namene.

V primeru, da samostojni podjetnik izbere tak način izračunavanja davčne osnove, mora davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. V davčnem obračunu lahko zavezanci uveljavljajo tudi davčne olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini, in sicer:

  • olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
  • olajšavo za investiranje,
  • olajšavo za zaposlovanje in olajšavo za zaposlovanje invalidov,
  • olajšavo za zavezanca invalida,
  • olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • olajšavo za donacije.

V kolikor davčno priznani odhodki presegajo davčno priznane prihodke, zavezanec ustvari davčno izgubo. Za znesek ustvarjene davčne izgube lahko zavezanec zmanjšuje pozitivno davčno osnovo v prihodnjih davčnih obdobjih. Od 2014, se lahko davčna izguba koristi največ do višine 50% davčne osnove tekočega leta.

2. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Druga možnost ugotavljanja davčne olajšave je poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, pri čemer izhajamo iz dejanskih davčno priznanih prihodkov, odhodki pa so določeni v pavšalu in znašajo 80 odstotkov ustvarjenih davčno priznanih prihodkov.

Za navedeni način ugotavljanja davčne osnove se lahko odloči le tisti zavezanec, ki izpolnjuje pogoj, da njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni v skladu z računovodskimi standardi, v davčnem letu pred ugotavljanjem davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ne presegajo 50.000 evrov oziroma v določenih primerih 100.000 evrov.

V kolikor posameznik začne na novo opravljati dejavnost, se višina prihodkov ne upošteva kot kriterij. ZDoh-2 v 48. členu določa še nekatere posebne pogoje, kdaj se ne šteje, da je zavezanec začel na novo opravljati dejavnost. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je treba davčnemu organu priglasiti najkasneje do 31.3. za tekoče davčno leto.

V času ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se dejanski odhodki, davčna olajšave in davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij ne upoštevajo. Zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, v skladu s 4. odst. 73. člena ZGD-1 ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila.

Kateri način ugotavljanja davčne osnove je ugodnejši?

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi poslovnih evidenc o odhodkih in sestavljati letnih poročil. Zavezanci vodijo le evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev.

Vodenje evidenc je preprosto, zato jih zavezanci praviloma lahko vodijo sami. Poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove zavezancem pri vodenju poslovnih knjig omogoča prihranek denarja in časa, seveda pa je to odvisno od obsega poslovanja.

V primeru, da se podjetnik odloči za ugotavljanje davčne osnove s pomočjo normiranih stroškov, ne more uveljavljati olajšav in drugih odhodkov, ki so lahko višji od normiranih. Ne smemo pozabiti tudi na to, da se izračun davčne osnove s pomočjo normiranih odhodkov lahko uveljavlja samo, če so izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji za to.

Kaj pa davčna stopnja?

Po kakšni davčni stopnji bo obdavčena davčna osnova s.p. je odvisno od tega, ali se davčna osnova ugotavlja s pomočjo dejanskih ali normiranih odhodkov.

1. Obdavčitev z upoštevanjem dejanskih odhodkov

V primeru ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih odhodkov se dohodek iz dejavnosti všteva v letno davčno osnovo posameznika. Celotna letna davčna osnova posameznika se nato obdavči po progresivni dohodninski lestvici, ki je od 1.1.2017 dalje naslednja:

Davčni razred Obdavčljiv dohodek Davčna stopnja
1. razred do 8.021,34 16 %
2. razred od 8.021,34 do 20.400,00 27 %
3. razred od 20.400,00 do 48.000 34 %
4. razred od 48.000 do 70.907,20 39 %
5. razred od 70.907,20 50 %

2. Obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhodkov

Davčna stopnja se povišuje sorazmerno z višino davčne osnove. Obdavčitev je stopničasta, kar pomeni, da se po višji davčni stopnji obdavči le tisti del davčne osnove, ki presega mejo pri posameznem dohodninskem razredu. Pri tem se upoštevajo vsi dohodki posameznika, ki se vštevajo v letno davčno osnovo.

V primeru ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se dohodek iz dejavnosti ne všteva v letno davčno osnovo posameznika. Upoštevajo se fiksni normirani odhodki v višini 80 % prihodkov. Davčna osnova je 20 %, od tega se plača 20 % končnega davka.

Primer: 10.000 evrov prihodkov, 80 % normiranih odhodkov = 8.000 evrov, davčna osnova je 20 % = 2.000 evrov, od davčne osnove se plača 20 % končnega davka = 400 evrov.

Preverite višino prispevkov za  s.p.

Poleg obdavčitve s.p. se je potrebno zavedati tudi, da je za s.p. potrebno plačevati mesečne prispevke za socialno varnost. Višina je odvisna od tega, ali je zavezanec vključen v obvezno zavarovanje kot samozaposlen ali pa je v obvezno zavarovanje vključen že na podlagi delovnega razmerja in opravlja dejavnost zgolj kot popoldanski s.p.

Storitve, ki jih podjetniki potrebujete

Ob oziroma po registraciji podjetja je modro poskrbeti še za nekaj formalnosti oziroma se poslužiti nekaterih storitev, ki so potrebne ali pa pomagajo pri poslovanju:

Poslovni račun za nemoteno poslovanje.
Najti prostor za registracijo sedeža podjetja, morda tudi coworking pisarno za delo.
Kakovostno računovodstvo. Za mlade podjetnike smo pripravili ugodno MP računovodstvo.
Sistem za enostavno izdajo računov, potnih nalogov ter spremljanje poslovanja.
V 21. stoletju potrebujete tudi: Spletno gostovanje in spletne domene.
Sledite spremembam: Podjetniška literatura, pravni obrazci, seminarji, davčni nasveti.

VIRI:

  • Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2)
  • Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
  • Zadnjič osveženo: 9.1.2017

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.


Oznake: , , , ,