Osnovni kapital in osnovni vložki
Osnovni kapital in osnovni vložki
Osnovni kapital
Osnovni kapital je kapital predstavlja sredstva, ki so namenjena v prvi vrsti poslovanju družbe ter zaščiti njenih upnikov. Glede na vrsto podjetja se pojavlja kot delniški kapital (d.d.), kapital z deleži (d.o.o.) ali kot kapitalska vloga (s. p.). Pri klasičnem d.o.o. mora znašati osnovni kapital vsaj 7.500 evrov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 evrov. Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju kot stvarni vložek ali kot stvarni prevzem.
Osnovni kapital ni obvezen za vse oblike podjetja. Potrebujemo ga pri d.o.o., d.d. ter komanditni delniški družbi – k.d.d. Družbe, kjer osnovni kapital ni potreben, sta d.n.o., k.d., poleg tega pa tudi s.p.. S.p. ne spada med gospodarske družbe, saj gre pravzaprav za fizično osebo, ki opravlja dejavnost.
Stvarni vložki
Kot stvarni vložki ali stvarni prevzem se lahko štejejo le tisti premoženjski predmeti ali pravice, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva. Dolžnost opraviti storitev se ne šteje za stvarni vložek ali stvarni prevzem. Za stvarni vložek lahko v podjetje vložimo stvar, ki se nanaša na našo dejavnost oziroma bo podjetju prinašala bodoče koristi. To pomeni, da lahko v podjetje vložimo kombi, kamion, delovni stroj, poslovni prostor, orodja, mize, stole, računalnike itd.
Če imamo za stvar, ki jo želimo vložiti, račun, ki ni starejši od treh mesecev, lahko vzamemo listino kot verodostojno za prikaz vrednosti vložka. Če je stvar starejša, je potrebno pridobiti dokaz, koliko je stvar realno vredna. Tega pridobimo s trga (pridobimo več predračunov oziroma ponudb za koliko bi jo lahko prodali). Če gre za večje vrednosti, je potrebna cenitev uradnih cenilcev.
Osnovni kapital kot premičnina ali nepremičnina
Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku.
Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7.500 evrov. To pomeni, da lahko vpišemo tudi večji osnovni kapital, kot ga bomo ob registraciji v resnici položili, ker imamo namen to storiti v kratkem času po ustanovitvi.
Vpisane, a še ne vplačane delnice in poslovni deleži, so sestavni del osnovnega kapitala izraženega tudi v ustreznih terjatvah do delničarjev oziroma vpisnikov poslovnih deležev. Pri finančnih analizah se še ne vplačani vpisani kapital odšteva od celotnega kapitala.
Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju. Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga, kar pomeni, da postanejo last podjetja. Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na začasni bančni račun.
Poročilo o stvarnih vložkih
Če se za ustanovitev družbe zagotovijo tudi stvarni vložki, morajo družbeniki pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih.
V poročilu se navedejo predmeti stvarnih vložkov, dejstva, ki dokazujejo, da vrednost stvarnega vložka ni manjša od višine prevzetega osnovnega vložka, in morebitne obremenitve stvarnega vložka.
Preberite tudi: Obdavčitev d.o.o.
Če se v družbo vlaga podjetje, je treba poročilu priložiti bilanco stanja in izkaz poslovnega izida podjetja za zadnji dve poslovni leti. Če znaša skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, več kot 100.000 evrov, morajo družbeniki, ki prispevajo stvarne vložke, na svoje stroške zagotoviti, da stvarne vložke oceni revizor, čigar poročilo je kasneje tudi sestavni del poročila o stvarnih vložkih.
Povečanje osnovnega kapitala
Skupščina družbenikov lahko sklene, da se osnovni kapital poveča. To se lahko doseže z vložki ali kot povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe. V primeru povečanja osnovnega kapitala z vložki pridobijo družbeniki nov in samostojen poslovni delež z dnem vpisa povečanja osnovnega kapitala v register. V primeru povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe, se osnovni vložki družbenikov povečajo sorazmerno z njihovimi poslovnimi deleži v dotedanji vrednosti osnovnega kapitala.
Ohranjanje osnovnega kapitala
Družbeniki so ob ustanovitvi podjetja dolžni priskrbeti vsaj sredstva v minimalni zakonski vrednosti osnovnega kapitala (7.500 evrov). Poleg tega so ves čas družbinega pravnega obstoja dolžni tudi ohranjati in zagotavljati premoženje, ki je potrebno za ohranjanje minimalnega osnovnega kapitala. Ta pravila so namenjena predvsem zaščiti upnikov, ki jim premoženje družbe predstavlja edino zagotovilo, da bodo njihove terjatve lahko tudi v resnici poplačane. Družbeniki pri d.o.o. namreč za dolgove družbe odgovarjajo le s premoženjem družbe in ne tudi s svojim osebnim premoženjem. Minimalno vrednost osnovnega kapitala se lahko zagotavlja v obliki gotovine v blagajni, sredstvih na bančnem računu, terjatev do kupcev, osnovnih sredstev itd.
Zakon o gospodarskih družbah določa tudi, da se premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv družbenikom ne sme izplačati. Družbeniki kot imetniki deležev, si pri uresničevanju svojih korporacijskih pravic, pridobljenih na podlagi vplačila vložka, ne smejo razdeliti premoženja tako, da bi ga zmanjšali pod zakonsko določeno mejo. S tem bi namreč družbi lahko onemogočili da izpolnjuje svoje obveznosti do upnikov. Z zakonom so prepovedana tudi posojila družbe družbeniku, s katerimi bi se poseglo v osnovni kapital. Vse takšne pogodbe ali pogodbe, ki bi imele tak učinek so nične, tak prekršek pa se kaznuje tudi z globo, ki se gibaja od 1.000 evrov za mikro družbe pa vse do 45.000 evrov za velike družbe.
