Samostojni podjetnik (s.p.)

Oblika podjetja poznana kot samostojni podjetnik (s.p.) je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala.

Opredelitev s.p.

Samostojni podjetnik (s.p.) je ena od pravnoorganizacijskih oblik, v kateri se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Zakon o gospodarskih družbah je opustil uporabo predpone »samostojni«, tako da se uradno uporablja samo še beseda Podjetnik in kratica s.p.. Kljub temu se v splošnem še vedno uporablja izraz samostojni podjetnik.

Poleg Podjetnika zakon pozna še druge pravnoorganizacijske oblike, od katerih sta najbolj poznani Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in Delniška družba (d.d.).

Podjetnik (s.p.) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik je lahko le posamezna fizična oseba. Zakon o gospodarskih družbah namreč posebne družbe več podjetnikov ne predvideva. Obstaja možnost, da več podjetnikov med seboj sklene civilnopravno družbeno pogodbo, v kateri uredijo način medsebojnega sodelovanja, vendar pa taka pogodba ne ustvari novega pravnega subjekta – vsak Podjetnik (s.p.) še naprej samostojno nastopa v pravnem prometu.

Prednosti in slabosti pravnoorganizacijske oblike samostojni podjetnik so naslednje:

Več o razlikah med s.p. in d.o.o. ter o obdavčitvi s.p. in obdavčitvi d.o.o.

Firma in sedež pri s.p.

Firma je razpoznavni in razlikovalni znak, s katerim gospodarski subjekt nastopa v pravnem prometu. Njen namen je individualizacija, zato se mora jasno razlikovati od firm drugih gospodarskih subjektov, ne sme zavajati udeležencev na trgu ali kakorkoli posegati v pravice drugih oseb. V firmi mora biti tudi označba, ki kaže na dejavnost družbe.

Firma samostojnega podjetnika vsebuje:

• ime in priimek podjetnika,
• skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.),
• oznako dejavnosti
• in morebitne dodatne sestavine.

Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki pa mora vsebovati vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p.

Primer:

Firma: MOJ SVET, PODJETNIŠKO SVETOVANJE, JANEZ NOVAK S.P.

Skrajšana firma: JANEZ NOVAK S.P.

Zakonodaja postavlja še nekatere splošne omejitve glede jezika, imen in nedovoljenih sestavin firme, ki se nanašajo na vse pravnoorganizacijske oblike. Te omejitve so določene v drugem poglavju ZGD-1, v členih od 12 do 28. Za sedež ali poslovni naslov samostjnega podjetnika se določi kraj, kjer se opravlja dejavnost, kjer se v glavnem vodijo posli ali kraj, kjer delujejo morebitni zastopniki.

Sedež s.p. je lahko tudi najet poslovni naslov – če nimate lastnih prostorov ali soglasja lastnika, si oglejte virtualno pisarno za sedež podjetja.

Dejavnost pri s.p.

Samostojni podjetnik lahko opravlja vse gospodarske dejavnosti, razen kadar je izrecno z zakonom določeno, da katere izmed njih ne more opravljati (Omejitve veljajo npr. za bančništvo, borznoposredniško hišo itd.). Ob vpisu v poslovni register mora samostojni podjetnik registrirati dejavnosti, ki jih namerava opravljati. Dejavnosti se opredelijo po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2025), ki se uporablja od 1. 1. 2025.

Samostojni podjetnik sme opravljati gospodarske posle zgolj v okviru teh dejavnosti, za katere je registriran, zato je priporočljivo, da se v Poslovni register vpiše nekoliko širši nabor dejavnosti. Dodatne dejavnosti se sicer lahko registrira tudi naknadno tekom poslovanja, v kolikor se pokaže potreba po tem. Izmed dejavnosti je potrebno izbrati glavno dejavnost samostojnega podjetnika. Gre za dejavnost, ki jo bo podjetnik pretežno opravljal oziroma iz katere namerava ustvariti pretežni del prihodkov.

V kolikor se samostojni podjetnik registrira tudi za opravljanje katere izmed obrtnih ali temu podobnih dejavnosti, mora pri Obrtni zbornici Slovenije pridobiti obrtno dovoljenje in se vpisati v obrtni register. Podjetnik lahko registrira več obrtnih dejavnosti, če za njih izpolnjuje pogoje.

Več o registraciji dejavnosti:

• registracija splošnih dejavnosti,
• registracija dejavnosti s posebnimi pogoji,
• registracija obrtnih dejavnosti.

Vpis v Poslovni register

Vpis samostojnega podjetnika v Poslovni register je enostaven, hiter in brezplačen. Opravi se lahko prek portala SPOT, na katerem od SPOT točk po Sloveniji ali po pošti z overjenim podpisom. Za vpis je potrebno izpolniti ustrezno vlogo in podati lastnoročno oziroma elektronsko podpisano izjavo, da ustanovitelj nima neporavnanih dospelih obveznosti iz prejšnjih poslovanj. Postopek ima tri korake: vpis v Poslovni register, davčno registracijo pri FURS in prijavo v socialna zavarovanja (obrazec M-1); za zadnja dva je rok 8 dni. Po vpisu v Poslovni register lahko samostojni podjetnik začne opravljati svojo dejavnost.

Za poslovanje s.p. ni obvezen poseben poslovni račun. Lahko uporabljate poslovni ali osebni transakcijski račun, vendar mora biti banka obveščena, če osebni račun uporabljate za poslovanje. Zaradi preglednosti je ločen račun kljub temu priporočljiv.

Kdo lahko postane s.p. in kaj je popoldanski s.p.?

Podjetnik lahko postane fizična oseba, ki je vpisana v Centralni register prebivalstva ter ima EMŠO in davčno številko. Državljani EU imajo enake pogoje kot slovenski državljani, državljani tretjih držav pa praviloma potrebujejo ustrezno dovoljenje za samozaposlitev, zato to vedno preverite na upravni enoti. Ovire so lahko tudi neplačani davki in nekatere kazenske obsodbe.

Podjetnik je lahko polni (zavarovan na podlagi same dejavnosti) ali popoldanski (že zavarovan po drugi podlagi, npr. redno zaposlen, zato plačuje nižje prispevke). Več v članku Popoldanski s.p..

Odgovornost podjetnika

Podjetnik za obveznosti odgovarja neomejeno z vsem svojim premoženjem, tudi osebnim, saj s.p. ni ločen od fizične osebe. Ob zaprtju s.p. odgovornost za odprte dolgove ne preneha. Če podjetnik postane plačilno nesposoben, pride v poštev postopek osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Davki in prispevki samostojnega podjetnika

Dohodek iz dejavnosti se obdavči po Zakonu o dohodnini. Pri izbiri načina obdavčitve imate dve možnosti:

• dejanski odhodki: od prihodkov odštejete dejanske stroške, dobiček pa se obdavči po splošni dohodninski lestvici s stopnjami od 16 do 50 %;
• normirani odhodki: del prihodkov se prizna kot pavšalni odhodek. Od 1. 1. 2026 pri polnem s.p. velja 80 % normiranih odhodkov do 60.000 evrov prihodkov (nad tem do 120.000 evrov 0 %), pri popoldanskem s.p. pa 80 % do 12.500 evrov, 40 % do 30.000 evrov in 0 % do 50.000 evrov. Davčna osnova se obdavči po stopnji 20 %, nad 72.000 evrov (pri popoldanskem s.p. nad 33.000 evrov) pa po stopnji 35 %. Status normiranca obdržite, dokler povprečni prihodki zadnjih dveh let ne presežejo 120.000 evrov (50.000 evrov pri popoldanskem s.p.).

Podrobnosti in primeri izračuna so v člankih Obdavčitev s.p. (s kalkulatorjem) in Normirana obdavčitev s.p.

Podjetnik sam plačuje tudi prispevke za socialno varnost. Najnižja mesečna skupna obveznost polnega s.p. znaša od marca 2026 651,04 evrov, popoldanski s.p. pa plačuje manjši fiksni znesek. Ob prvi registraciji polnega s.p. se lahko do 12 mesecev uveljavlja 50-odstotna, naslednjih 12 mesecev pa 30-odstotna oprostitev prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zneski se spreminjajo, zato jih preverite v članku Prispevki za s.p.

Podjetnik postane zavezanec za DDV, ko promet na ozemlju Slovenije v koledarskem letu preseže 60.000 evrov (v DDV se vključi z naslednjim letom); če preseže 66.000 evrov, je zavezanec za DDV takoj, od posla, s katerim je prag presežen.

Kdaj preiti na d.o.o.?

Za prehod na d.o.o. ni zakonske meje, odločitev pa je odvisna predvsem od višine dobička. Pri dejanskih odhodkih mejna stopnja dohodnine doseže 39 % pri davčni osnovi nad 57.184,88 evrov in 50 % nad 82.346,23 evrov, zato se pri višjih dobičkih pogosto splača razmisliti o d.o.o. Pri d.o.o. je davek od dohodkov pravnih oseb 22 % (za davčna leta 2024 do 2028), ob izplačilu dobička pa se obračuna še 25-odstotni davek na dividende, kar je skupaj 41,5 % obremenitve celotnega dobička. Zato je d.o.o. ugodnejši predvsem, če del dobička ostane v podjetju. Primerjava je v članku Razlike med s.p. in d.o.o.

Prenehanje s.p.

Zaprtje s.p. je brezplačno in poteka prek SPOT. Vlogo oddate najmanj 3 dni pred želenim datumom izbrisa, pred tem pa uredite odjavo iz socialnih zavarovanj, poravnajte obveznosti in oddajte končni davčni obračun. Za odprte dolgove podjetnik odgovarja tudi po zaprtju.

Kako postati samostojni podjetnik?

Priporočamo vam branje naslednjih člankov:

• Ustanovitev s.p.,
• Obdavčitev s.p.,
• Popoldanski s.p.,
• Registracija podjetja,
• Študentski s.p.,
• Prispevki za s.p..

Vam samostojni podjetnik ne ustreza? Raziščite druge možnosti:

• Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
• Družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)
• Delniška družba (d.d.)
• Komanditna družba (k.d.)
• Zadruga
• Zavod
• Društvo
• Socialno podjetje (so.p.)
• Fundacija – ustanova

Pogosta vprašanja

Koliko stane ustanovitev s.p.?
Vpis v Poslovni register prek SPOT je brezplačen. Stroški nastanejo le, če potrebujete pomoč računovodje ali najem poslovnega naslova.

Ali lahko ostanem zaposlen in hkrati odprem s.p.?
Da. Takrat gre za popoldanski s.p., ki ima nižje fiksne prispevke, ker ste že zavarovani po drugi podlagi.

Ali potrebujem poseben poslovni račun?
Ne. Za poslovanje lahko uporabljate tudi osebni račun, če o tem obvestite banko, vendar je ločen račun bolj pregleden.

Kdaj se moram vključiti v DDV?
Ko promet v koledarskem letu preseže 60.000 evrov (v DDV se vključite z naslednjim letom) oziroma takoj, če preseže 66.000 evrov.

VIRI:

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami;
• Zakon o dohodnini (ZDoh-2) in Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (Ur. l. RS št. 91/25, 32/26);
• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), s spremembami in dopolnitvami;
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2);
• Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2025);
• Portal SPOT.

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.