Zvišali so se prispevki za socialno varnost samozaposlenih

Pogosto zastavljena vprašanja

V tem dokumentu smo zbrali najbolj pogosto zastavljena vprašanja, ki se porajajo mladim podjetnikom ob prvih korakih vstopa v podjetništvo. Odgovori so preverjeni s pomočjo prakse ali strokovnjakov. Zbrana vprašanja so na kratko opisana spodaj, odgovore pa si v celoti lahko ogledate na spodnjih povezavah.
Pogosto zastavljena vprašanja

Pogosto zastavljena podjetniška vprašanja (Vir slike: sxc.hu)

1. Kako je z enkratnim poslom ali enkratnim opravljanjem dejavnosti?

Odgovor najdete tukaj: Enkraten posel >>

2. Kako je z uveljavljanjem otroka kot vzdrževanega družinskega člana v primeru, da odpre s. p.?

Starši otroka, ki ima popoldanski ali kateri koli drugi s. p., ne morejo uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana, saj v primeru, da ga uveljavljajo, sam podjetnik izgubi splošno davčno olajšavo, kar je davčno neugodno. Starši prav tako niso upravičeni do otroškega dodatka, študent pa izgubi tudi morebitno možnost oz. že dano državno štipendijo.

3. Nameravam odpreti s. p. za poslovanje s spletno trgovino. Izdelke nameravam uvažati iz EU ter jih prodajati pri nas. Ali je potrebno, da sem DDV zavezanec že od začetka poslovanja?

Če niste zavezanec, tujemu podjetju sporočite svojo davčno številko in jim poveste, da niste zavezanec za DDV. Podjetje mora nato preveriti v VIES sistemu, ali ste zavezanec. Če niste, vam robo zaračunajo z davkom, vi pa jo prodate naprej skupaj s svojo maržo brez DDV. Tujemu podjetju je namreč potrebno plačati davek. V kolikor ste zavezanec, potem iz tujine kupite robo brez davka, tu pa dodate maržo in DDV, ki ga kupec plača vam, vi pa seveda državi.

V praksi tuja podjetja velikokrat zahtevajo številko za DDV (VAT), kar pomeni, da se jim je treba velikokrat prilagoditi ter postati zavezanec za DDV.

4. Nameravam odpreti s. p. Lahko tak subjekt posluje mednarodno?

Odgovor na to je pritrdilen. S. p. je pravno formalno enakovreden d. o. o. ali ostalim oblikam družbe, enako pa velja tudi za popoldanski s. p.

5. Naj odprem s. p. ob koncu leta ali naj raje počakam na novo leto?

Odgovor na vprašanje ni enostaven in je odvisen od konkretne situacije. Priporočljivo je, da z odprtjem v tem primeru počakate do konca leta. Razloga sta vsaj dva. Lahko se izognete stroškom izdajanja bilanc ter pridobite več časa za pridobivanje stroškov in s tem manjšanje davčne osnove, kar pomeni manj plačanih davkov. Hkrati pa lahko registracija konec leta pomeni, da podjetnik pade v višjo davčno osnovo, kar pomeni višje prispevke za naslednje leto, to pa je slaba popotnica za vstop v svet podjetništva.

6. Kje lahko pridobim subvencijo za samozaposlitev?

Zavod za zaposlovanje RS je marca 2011 oznanil, da je sredstev za subvencije za letošnje leto zmanjkalo. Subvencijo, za pridobitev katere so se pogoji pred nedavnim nekoliko spremenili, bo v znesku 4500 evrov ponovno imelo možnost pridobiti več kot 2100 brezposelnih. Več o tej tematiki ste in še boste prav gotovo lahko prebrali tudi na naši strani.

7. Zakaj napisati poslovni načrt?

Blaž Kos, Poslovni angeli Slovenije:

“Za začetek podjetniške poti potrebujemo dobro idejo, tim ljudi, ki je sposoben to idejo realizirati ter kapital za ustanovitev, zagon in rast podjetja. Poslovni načrt je prvi izvršni korak od ideje do realizacije in ko govorimo o dobri poslovni ideji, praktično govorimo o poslovnem načrtu. Skozi proces poslovnega načrta preverimo našo poslovno priložnost in potencial le-te, obenem uskladimo vizijo med člani tima ter imamo na koncu zastavljene konkretne cilje in strateški načrt, s katerim se podamo do poslovnega uspeha. Na koncu je poslovni načrt poleg kompasa tudi prodajni dokument, tako za investitorje, bankirje, nekatere strateške partnerje ter druge deležnike. Seveda je poslovni načrt živ dokument, ki ga je potrebno neprestano nadgrajevati glede na povratne informacije s trga. V večini primerov ugotovimo, da so plani do neke mere neuporabni, planiranje pa neizmerno dragoceno.”

8. Koliko stane s. p., če sem že redno zaposlen?

Prispevki za popoldanski s. p. za tiste, ki so zaposleni za 40 ur ali več tedensko, znašajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 32,20 evrov ter 32,72 evrov za zdravstveno zavarovanje. Skupaj tako to znese 64,92 evrov mesečno.

9. Kje lahko registriram dodatno dejavnost za d. o. o. in koliko to stane?

Registracijo dodatnih dejavnosti za d. o. o. in tudi s. p. se najbolj enostavno opravi na VEM točkah, kjer to opravijo brezplačno. Priporočamo vam, da si ogledate seznam vseh dejavnosti, pri tem pa bodite pozorni na to, če je dejavnost slučajno obrtna, v tem primeru se boste morali za dovoljenje za opravljanje dejavnosti obrniti na OZS in plačevati članarino. V primeru odprtja d. o. o. preko notarja, je potrebno spremembo družbene pogodbe (kateri se doda/odvzame dejavnost) opraviti pri notarju.

10. Naj odprem s. p. ali d. o. o.?

V začetku poslovanja je ponavadi bolj priporočljivo odpreti s. p. Na ta način se namreč izognemo ustanovnemu kapitalu, ki znaša 7.500 evrov. Za s. p. je potrebno plačevati mesečne prispevke, ki znašajo okoli 65 evrov na mesec (za popoldanski s. p.) oziroma najmanj 330 evrov (redni s. p.). Seveda so prispevki tudi pri d. o. o. Slabosti s. p. so, da podjetnik za morebitne dolgove podjetja odgovarja z lastnim premoženjem. V primeru, da je družbenikov več, je najbolj smiselno ustanoviti d. o. o. Priporočamo vam branje članka Razlike med s. p. in d. o. o.

11. Kakšne vrste s. p. lahko odprem in koliko me to stane?

Odprete lahko popoldanski s. p. ali običajni s. p. Stroški za popoldanski s. p. (tj. za tiste, ki so zaposleni za polni delovni čas) znašajo slabih 65 evrih na mesec. Za običajni s. p. se minimalni prispevki gibljejo okrog 330 evrov mesečno, so pa v tem primeru vezani na dobiček, kar pomeni, da večjim dobičkom v preteklem letu sledijo višji prispevki v naslednjem. To pa ne velja za popoldanski s.p., kjer so prispevki pavšalni in ostanejo enaki ne glede na dobiček.

12. Za katere dejavnosti potrebujem obrtno dovoljenje?

Nekatere dejavnosti, ki jih opravljajo podjetniki, so obrtne dejavnosti. To pomeni, da gre za dejavnosti, za katere so potrebna posebna znanja oziroma izobrazba. Obrtne dejavnosti so pod okriljem Obrtne zbornice Slovenije. Obrtne dejavnosti, ki v skladu z uredbo zahtevajo posebno poklicno usposobljenost, za njihovo opravljanje pa je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje, so naštete v članku Obrtne dejavnosti na našem portalu.

13. Kje lahko ustanovim enoosebni d. o. o.?

Imate tri možnosti. Prva je ustanovitev pri notarju, ki ni brezplačna. Druga opcija je ustanovitev prek spleta, prek portala e-VEM, ki je relativno enostavna in brezplačna. Za ustanovitev prek portala e-VEM morate programu zaupati svoje podatke ter podatke o bodočem podjetju, poleg tega pa morate imeti digitalno kvalificirano potrdilo. Na obrazcu VEM sprejmete akt o ustanovitvi podjetja in nato vplačate še osnovni kapital v vrednosti najmanj 7.500 evrov. Tega morate plačati v denarju, in sicer še pred vložitvijo predloga za ustanovitev podjetja na sodišče. Tretja možnost je registracija na fizični VEM točki, ki je prav tako brezplačna, v tem primeru vas skozi aplikacijo e-VEM vodi referent.

14. Kaj potrebujem za ustanovitev s. p.?

Ustanovitev s. p. je precej lažja kot nekoč, saj sedaj poznamo VEM točke. Ob obisku VEM točke potrebujete osebno izkaznico in davčno številko. Na točki VEM bodo za vas opravili vpis v poslovni register, za kar jim boste morali povedati ime podjetja, skrajšano ime podjetja, sedež podjetja, svoje osebne podatke (ime, priimek, EMŠO, naslov, davčno številko), podatke o zakonitem zastopniku (ki je pogosto ista oseba kot ustanovitelj) in seznam dejavnosti, ki jih boste opravljali (v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti iz leta 2008 – SKD). Pozneje bodo na točki VEM za vas opravili še vpis v davčni register. Poleg osebnih podatkov je dobro vnaprej razmisliti o naslednjih stvareh, in sicer o imenu podjetja, dejavnosti, zastopnikih podjetja, sedežu in poslovnem naslovu podjetja, kdo bo vaš računovodja, predvideti je potrebno dobiček (predlagamo, da napoveste dobiček 0 eur, da se izognete plačilu akontacije).

15. Kako se knjiži in obdavči subvencija za samozaposlitev?

Subvencija, ki se nanaša na poslovanje, je prihodek in bi nam v primeru, da jo poknjižimo v celoti na prihodke leta, v katerem smo jo dobili, izkazovala neresnične podatke v poslovnem izidu, saj smo subvencijo prejeli eno leto poslovanja, zato jo je potrebno razmejiti. To pomeni, da če smo subvencijo dobili maja 2009, bomo knjižili na prihodek leta 2009, ostalih osem štiriindvajsetin pa v leto 2012. Tako bomo na drugi strani imeli strošek prispevkov za socialno varnost, ki smo jih dolžni plačevati najmanj 12 mesecev in bomo s tem znižali osnovo za dohodnino. To ne velja za tiste, ki ste se odločili, da za ugotavljanje osnove za davek iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov (“normiranci“).

Pozorni bodite predvsem tisti, ki ste se odločili, da boste ugotavljali osnovo za davek iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov (“normiranci”). V primeru, da vam zavod za zaposlovanje ni akontiral dohodnine, kar pomeni, da ste celotno subvencijo 4500 eur prejeli na račun, morate nujno poskrbeti, da ta prihodek najavite z ugovorom na informativni izračun za dohodnino, ki ga boste prejeli s strani Dursa. Prihodek morate prijaviti v rubriko prihodkov iz dejavnosti.

16. Kako ravnati v primeru nakupa fotografij za oglaševalske namene podjetja iz Kanade.

Na internetni strani, ki je last podjetja v Kanadi, kupimo fotografije, ki jih uporabimo za svoje oglaševanje oz. za našo internetno stran. Plačamo preko Mastercarda in si račun tudi sami natisnemo. Na računu ni obračunanega DDV (to, da DDV ni obračunan, piše posebej). Ali naj upoštevamo pravila in predpise, ki veljajo v naši državi? Kako je z računom, ker Kanada ni članica EU, menim namreč, da račun tudi po novem ne gre v knjigo DDV? Kako naj tu postopamo? Ali moramo obračunati DDV na podlagi sistema samoobdavčitve, ker DDV ni obračunan?

17. Podjetje, ki upravlja s spletnim portalom.

Dejavnost na novo odprtega podjetja bo upravljanje s spletnim portalom. Koncept portala bo tak, da bodo podjetja lahko sama objavljala svoje podatke in druge informacije. Zanima me, ali bom kot lastnik spletnega portala odgovarjal, če bo določeno podjetje objavilo napačne podatke, žalilo ostale uporabnike ali delalo škodo drugim podjetjem? Ali sem jaz oziroma moje podjetje v takem primeru pravno odgovoren in kako se lahko v takem primeru zaščitim? Ali sem odgovoren tudi za vso vsebino na spletnem portalu, čeprav je nisem objavil sam?

13.d člen Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki je določal odgovornost ponudnikov storitev informacijske družbe, je prenehal veljati.

18. Uvoz blagovne znamke v Slovenijo.

Dejavnost mojega posla bi bil uvoz blagovne znamke v Slovenijo. Isto blagovno znamko je v Slovenijo že uvažalo podjetje, ki pa je propadlo. Kje najdem podatke za to, ali ima to podjetje uvozništvo še vedno v lasti? Ali je kot uvoznik potrebno podjetju plačevati še kakšen dodaten znesek in ali je za prvi stik z dobaviteljskim podjetjem že potrebno imeti ustanovljeno podjetje?

Za podatke se lahko obrnete na lastnike oz. poslovodje propadlega podjetja ali njihove dobavitelje. Če uspete od propadlega podjetja pridobiti informacijo, zakaj se posel ni obnesel, ste opravili nadvse pomembno nalogo. Za zastopništvo ni potrebno plačati, saj je več kupcev v interesu podjetja, od katerega imate namen uvažati. Za suveren nastop pred podjetjem, ki podeljuje zastopstva, je smiselno imeti ustanovljeno podjetje še preden stopite v stik z njim, saj to izkazuje večjo resnost, vendar pa to ni pogoj.

19. Trgovinske klavzule INCOTERMS in nekaj pojasnil za vse, ki se želite ukvarjati z uvozom/izvozom.

Informacije se nanašajo na carinjenje v luki. Luka je seveda specifika in je potrebno preveriti vse, kar se da, pred potrditvijo naročila. Pošiljatelj ponavadi ponudi kupcu ugodno ceno prevoza do luke, vendar ne pove, kaj vse je zajeto v to ceno – ta je odvisna od paritete po INCOTERMS. Sledijo klavzule, ki so zanimive za ladijske prevoze:

CFR – stroški in prevoznina
CIF – stroški, zavarovanje in prevoznina
CIP – stroški in prevoznina plačana do
CPT – prevoz plačan do
FAS – franko ob ladijski bok
FOB – franko na ladijski krov
DDU – dostavljeno, dajatve niso plačane

Seveda je pomemben tudi kraj odpreme, če stroške plača kupec oz. namembni kraj, če stroške plača prodajalec.
Če to ni dogovorjeno natančno, kupec ne ve, kaj vse bo še moral plačati. Torej, v luki se zaračunavajo razne manipulacije, premiki kontejnerjev ali skladiščenje (v primeru kosovnih pošiljk). Iz tega razloga je pametno preveriti, kdo je agent za ladjarja, ki bo pripeljal pošiljko in se o tem natančno pozanimati pri tem agentu. Glede na veliko število agentov je pametno preveriti tudi ceno takega prevoza pri nas, saj ni vedno najugodneje tisto, kar ponudi prodajalec. Mogoče je na začetku malo težavno, vendar brez neprijetnih finančnih presenečenj.

Več o temi pišemo na MP forumu!

20. Kako se deli dobiček v d. n. o.?

V skladu z zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) ima vsak družbenik pravico do deleža pri delitvi dobička. V kolikor ni drugače urejeno v družbeni pogodbi, se dobiček deli na dva dela. Od letnega dobička pripada družbeniku najprej delež dobička v višini 5 % njegovega kapitalskega deleža. Dobiček, ki presega ta znesek, pa se deli med družbenike po enakih delih ne glede na višino njihovega kapitalskega deleža. Če višina letnega dobička ne omogoča delitve v višini 5-% kapitalskih deležev, se deleži ustrezno znižajo. Potrebno je poudariti, da je zgoraj opisan sistem delitve letnega dobička dispozitiven, kar pomeni, da se z družbeno pogodbo lahko določi tudi drugačen sistem delitve.

Vir: Jure Mercina, univ. dipl. prav.

21. Fizična oseba je za lastne potrebe kupila pisarniški material (računalnik, miza, stol, idr.), sedaj pa bi ob registraciji zavoda ta material rada prenesla v last zavoda. Je to mogoče?

Že kupljeni pisarniški material lahko ob ustanovitvi zavoda vložite kot stvarni vložek torej namesto denarja oz. kapitala. Ker je potrebno vložke oceniti, je obvezno za vsak kos imeti račun. Če le-tega nimate, morate iz trga pridobiti ponudbe, s pomočjo katerih ocenite vrednost materiala. Dodatna vprašanja lahko zastavite v debati na forumu!

22. Pod kakšnimi pogoji lahko odprem s. p. v stanovanjskem bloku?

Področje o opravljanju dejavnosti v stanovanju ureja stanovanjski zakon v 14. členu, ki je bil spremenjen leta 2008. Ta člen dovoljuje opravljanje dejavnosti v stanovanju, vendar pa morate kot lastnik izpolniti določene pogoje. Več na povezavi: S. p. v stanovanju

23. Ali lahko odprem večosebni d. o. o. na VEM točki ali je potreben obisk notarja?

Na VEM točkah lahko med drugim odprete enostavne večosebne d. o. o. Obisk notarja torej v vašem primeru ni potreben, vse lahko uredite na VEM točki, in sicer brezplačno. Res pa je, da večosebne d. o. o. ne morete odpreti prek e-VEM, saj je potrebna pogodba med družbeniki, za katero lahko poskrbi VEM točka. Več informacij v članku registracija podjetja.

24. Z eno od slovenskih bolnišnic imam sklenjeno podjemno pogodbo. Na konzilije se vozim večkrat mesečno s svojim avtomobilom. Težava je v tem, da mi pri prevoznih stroških in pripadajoči dnevnici obračunajo oziroma odvedejo davek. Ali ravnajo prav?

Odgovor strokovnjaka najdete v novici Davek na potne stroške pri podjemni pogodbi.

25. Zasebnik zobozdravnik se bo preoblikoval v d. o. o. Zanima nas, koliko regresa je potrebno izplačati njegovi zaposleni, ki je trenutno na porodniškem dopustu do konca leta 2010?

V določenih primerih bo imel delavec pravico le do sorazmernega dela regresa za letni dopust. Tudi v tem primeru se pravica do regresa (sorazmernega dela) veže na pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta. Odgovor najdete v novici Preoblikovanje v d. o. o.

26. Ali je dovolj, če za prevoz na delo samostojnega podjetnika v Excelu, pripravim tabelo za mesečni obračun prevoza na delo in z njega, s ceno na km 0,18 EUR, ker je vsak dan enaka pot in enako število km?

Odgovor najdete v novici Odgovor strokovnjaka: prevoz na delo samostojnega podjetnika (odgovarja Verlag Dashöfer).

27. Kateri so stroški in koliko znašajo za s. p.?

Mesečni stroški za s. p. – torej prispevki – so za polni s. p. trenutno 330,15 evrov mesečno: Prispevki za socialne prispevke za samostojne podjetnike.

28. Smo slovensko podjetje z ID številko in prevoznik, katerega naročnik je italijansko podjetje z ID številko (tudi prevoznik ima ID številko), nam zaračuna prevoz iz Italije v Slovenijo z 20-% DDV. Mi ta prevoz prefakturiramo Italijanu. Katero klavzulo moramo napisati na račun? Ali je prav prvi odstavek 25. člena ZDDV-1?

Odgovor strokovnjaka najdete v novici, ki jo je posredoval Verlag Dashöfer.

29. Po kolikšnem času od dneva oddaje vloge za samozaposlitev zavod za zaposlovanje povabi na podpis pogodbe?

Članica našega foruma je bila na podpis pogodbe povabljena v roku slabih dveh mesecev. V temi si lahko preberete tudi postopek od prvega dne na zavodu do podpisa pogodbe. Vse ostale pa prijazno vabimo, da se nam pridružite na forumu in delite svoje izkušnje iz sveta podjetništva.

30. Na kaj so tržni inšpektorji najbolj pozorni pri preverjanju nepravilnosti na področju prodaje prek interneta ter katere so tiste najbolj pogoste kršitve, ki se pojavljajo pri tovrstni trgovini?

V kolikor imate spletno trgovino, je bistveno, da ste seznanjeni z zakonom, ki vašo dejavnost opredeljuje. Torej, spletna trgovina po zakonu o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) sodi med t. i. pogodbe sklenjene na daljavo.

Tržni inšpektorat RS na področju prodaje na daljavo prek interneta izvaja nadzor predvsem nad ustreznim statusom podjetij, podatki, ki jih morajo podjetja zagotavljati potrošnikom v svoji spletni trgovini, spoštovanjem določil ZVPot glede pravice potrošnika do dostopa od pogodbe brez navedbe razloga, splošnimi pogoji poslovanja, s katerimi naj bi podjetja seznanjala potrošnike o njihovih pravicah in obveznostih vezanih na samo sklenitev pogodbe.

Dopolnjen odgovor strokovnjaka najdete v novici.

31. Delavec ima v zaposlitveni pogodbi določeni dve mesti opravljanja dela, ki sta krajevno drugo od drugega oddaljeni toliko, da mora delavec, kadar v istem delovnem dnevu deli opravlja na obeh lokacijah, uporabiti ali javno prevozno sredstvo ali osebno vozilo. Kako se davčno obravnava povračilo stroškov prevoza med obema delovnima mestoma? Ali se prevoz šteje kot prevoz na delo ali kot službeno potovanje?

Odgovor je posredoval DURS. Več >>

32. Lastnika spletne trgovine zanima, nad čim tržni inšpektor izvaja najbolj poglobljen nadzor (kadar gre za preverjanje nepravilnosti na področju prodaje prek interneta) ter katere so tiste najbolj pogoste kršitve, ki se pojavljajo pri tovrstni trgovini.

Odgovor tržnega inšpektorata Republike Slovenije najdete na povezavi. Več >>

33. Kdaj delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta?

Skladno z ZDR-1 pridobi delavec pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.

34. Kaj se zgodi z delavčevo pravico do letnega dopusta, če je delavec med koledarskim letom zamenjal zaposlitev?

Odgovor najdete v novici (odgovarja Verlag Dashöfer). Več >>

35. Koliko delodajalca stane delo prek študentske napotnice?

Odgovor najdete v novici. Več >>

37. Kaj je prokura in kaj skupna prokura?

Prokurist je lahko samo fizična oseba. Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku določenem v aktu o ustanovitvi. Prav tako lahko družba imenuje enega ali več prokuristov tudi samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na celotno družbo. Skupna prokura se lahko podeli tudi dvema ali več osebam skupno, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo. Zakon omenja še, da tretje osebe lahko veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov.

Več o prokuri najdete v novici. Več >>

38. Ali so kakšne spremembe na področju obveznega zavarovanja družbenikov v primeru brezposelnosti?

Letos je zavarovanje za primer brezposelnosti obvezno le še za družbenike enoosebnih družb, ne morejo pa se zavarovati poslovodne osebe, ki so družbeniki večosebnih družb.

Več o spremembah in izjemah si lahko preberete v novici. Več >>

39. Kaj storiti, da se skupno podjetje pri razvezi zakoncev razdeli čim bolj pravično in čim hitreje?

Sodišče pri delitvi premoženja upošteva dohodek vsakega izmed zakoncev in tudi druge okoliščine (npr. pomoč enega zakonca drugemu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja, vsaka oblika sodelovanja pri upravi, pri ohranitvi in povečanju skupnega premoženja itd.). Zavedati se morate, da so zgoraj opisana merila težko dokazljiva in so odvisna predvsem od spretnosti pravnikov.

Več na to temo si lahko preberete v novici. Več >>

40. Kaj storiti, če bi radi odprli poslovni tekoči račun, kljub temu, da imate osebni TRR blokiran zaradi izvršb?

Za mnenje smo povprašali našega partnerja – Banko Koper. Več >>

41. Delodajalec ima pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi pravico preizkusiti znanje oz. sposobnosti kandidata. Kakšne so v tem primeru pravice in obveznosti delodajalca v postopku zaposlovanja?

Preizkus mora biti omejen na dokazovanje sposobnosti oz. izpolnjevanje pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu. Več o predhodnem zdravstvenem pregledu, pogodbeni svobodi pri izbiri in o ničnosti ter izpodbojnosti si lahko preberete tukaj >>

42. Kako zavarovati osebne podatke delavcev? Vprašanje se nanaša na obdelavo osebnih podatkov delavcev.

Pomembno je, da upoštevate določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB-1) in se tako izognete neprijetnostim, ko na vaša vrata potrka inšpektor. Več o tem, kaj je dovoljeno in kaj ne, katere so glavne točke, ki jih mora vsebovati katalog zbirke osebnih podatkov ter kakšne kazni, ki vas lahko doletijo, si preberite tukaj >>

43. Delavka je bila na porodniškem dopustu od 18. 3. 2010 do 17. 3. 2011. Pred nastopom je bila na bolniškem dopustu od 23. 2. 2010, izkoristila je ustrezni del letnega dopusta (4 od vseh 25 dni). Koliko dopusta ji v resnici pripada za lansko in koliko za letošnje leto?

Odgovor na zastavljeno vprašanje si lahko preberete tukaj >>

44. Koliko znaša osnovni kapital za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) in koliko znaša pri registraciji samostojnega podjetnika (s. p.)?

Odgovor najdete v novici. Več >>

46. Koliko znaša višina povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne štejejo v davčno osnovo?

Natančne informacije o višini povračil stroškov prehrane med delom, prevoza, službene poti, dnevnic, terenskega dodatka in odpravnine ob upokojitvi, katere določa uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, najdete tukaj >>

47. Kaj je socialno podjetje?

Socialno podjetje se od ostalih podjetij razlikuje po tem, da prvenstveni namen njegove ustanovitve ni ustvarjanje dobička, ampak skrbeti za potrebe širše javnosti – za večjo kakovost življenja ljudi, solidarnost, razvijanje dobrih odnosov med ljudmi, njihovega povezovanja in tako naprej. Več o tem najdete tukaj >>

48. Kdo izplača delavcu regres, če le-ta med letom zamenja delodajalca? Ali ima delavec zaposlen za krajši delovni čas, pravico do regresa? Kako delodajalec določi vsoto za regres?

Odgovor na zastavljeno vprašanje si lahko preberete tukaj >>

49. Ali moram kot brezposelna oseba javiti zavodu za zaposlovanje, če dobim kakšno delo? Ali moram javiti tudi svoj zaslužek? Do katerega zneska zaslužka obdržim denarno nadomestilo?

Odgovor na vprašanje in še nekatere druge koristne informacije si preberite v novici. Tukaj >>

50. Kako odprem poslovni račun?

Poslovni račun se odpre ob registraciji podjetja oziroma takrat, ko podjetnik pridobi akt o ustanovitvi podjetja. Podrobnosti o postopku si preberite tukaj >>

51. Ali je namestitev gasilnih aparatov in omaric za prvo pomoč obvezna tudi v manjšem podjetju, ki se ne ukvarja s proizvodnjo?

Tudi v majhnih podjetjih, kjer so v prostorih zgolj računalniki, tiskalniki, itd., je nujno potreben gasilni aparat.

52. Koliko se mora izdelek ali storitev razlikovati od patentiranega, da s tem ne krši patentne pravice?

Glede tega, koliko bi moral biti produkt drugačen od patentiranega, da ne bi s tem kršil patenta, na splošno ni mogoče reči nič določenega. Obseg patentnega varstva je določen s patentnimi zahtevki, ki se lahko nanašajo na postopek, napravo ali uporabo. Več >>

53. Kakšna je razlika med subsidiarnim porokom in solidarnim porokom?

Odgovor na vprašanje si lahko preberete v novici. Tukaj >>

54. Ali je sploh potrebno registrirati blagovno znamko izdelka, če se imenuje enako kakor podjetje, ki ta izdelek trži?

Znana blagovna znamka predstavlja eno od nedovoljenih sestavin firme. V tem primeru lahko lastnik znane blagovne znamke nasprotuje registraciji firme z enakim nazivom. Velja pa tudi, da je možno preprečiti registracijo znamke, ki posega v pravico imena firme. Več >>

55. Ali lahko odprem s. p., če imamo v družini že odprto obrt, in, ker bi bil poslovni subjekt na istem naslovu, ali gre v tem primeru samo za prevzem?

V opisanem primeru je odprtje s. p. dovoljeno. Nov poslovni subjekt na istem naslovu ne predstavlja prevzema – o prevzemu bi govorili, če bi sami odkupili že obstoječ poslovni subjekt in se v njem samozaposlili. Več >>

56. Na kaj mora biti podjetnik (gradbinec) pozoren pri gradnji objekta in na kaj mora biti pozoren naročnik?

Odgovor na vprašanje najdete v tej novici >>

57. Kakšne so prednosti in slabosti d. o. o.?

Vse o d.o.o., o prednostih in slabostih si lahko preberete v članki z naslovom Družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.)

58. Ali lahko fizična oseba plača samostojnemu podjetniku ali d.o.o. račun v gotovini poljubne vsote?

Tako s.p., kot gospodarska družba imata na tem področju omejitve. Pozorni morate biti na Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, saj le-ta narekuje, da prejeta gotovina od fizične osebe ne sme presegati 5.000 eur. Več >>

59. V kolikor direktor nima urejenega statusa npr. delovnega razmerja, ali se mora obvezno zavarovati preko d.o.o., katerega lastnik je?

Odgovor najdete tukaj >>

60. Kako naj podjetnik po novem načinu plačuje prispevke za popoldanski s.p.?

Vse o novem načinu plačevanja prispevkov za popoldanski s.p. najdete tukaj >>

61. Kako lahko podjetnik pride do kredita v času recesije?

Že res, da so danes težki časi in so banke poostrile nadzor nad dajanjem kreditov. Vendar banke trenutno predvsem nerade financirajo dolgoročne načrte, ker je stanje na trgu preprosto preveč napeto, da bi se dalo napovedati kaj bo prinesla prihodnost. Vendar to še ne pomeni, da podjetnik v kriznih časih ne bo prišel do kredita. Več >>

62. Kako izstaviti račun sebi?

Odgovor najdete tukaj >>

62. Ali lahko novi lastnik poslovnih prostorov najemnikom pred iztekom stare pogodbe (stara pogodba namreč velja še 1 leto) vsili podpis nove pogodbe?

Odgovor na vprašanje najdete tukaj >>

63. Katera oblika pogodbe je za občasno pomoč upokojenca v podjetju najbolj primerna? Koliko lahko upokojenec zasluži, da še obdrži pokojnino?

Upokojenci lahko delajo v podjetju na podlagi občasnega oz. začasnega dela v okviru podjemne pogodbe ali avtorske pogodbe. Več >>

64. Kako naj podjetnik zabavo uvrsti med stroške podjetja? Kaj spada pod stroške zabave, kako lahko vknjiži zabavo in kaj zabava pomeni iz davčnega vidika?

Odgovor si lahko preberete tukaj >>

65. Preko katere pogodbe lahko dela oseba, ki je prijavljena na zavodu za zaposlovanje in koliko lahko zasluži, da ji ne vzamejo oziroma znižajo nadomestila za brezposelnost?

Denarno nadomestilo se zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 EUR. Kot dohodek iz dela se šteje vsak dohodek iz kateregakoli pogodbenega razmerja, na podlagi katerega zavarovanec opravi fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Več >>

66. Ali lahko mladoletna oseba odpre s.p.?

Ne. Da oseba lahko ustanovi s.p., mora biti polnoletna.

67. Ali lahko družbenik enoosebne d.o.o., ki ni zaposlen drugje, sam s seboj podpiše pogodbo o zaposlitvi?

Na podlagi 525. člena ZGD-1 lahko edini družbenik d.o.o. sklepa pogodbe v imenu družbe tudi s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko. Nikjer tudi ni navedeno, da ne bi smel sam s seboj skleniti pogodbe o zaposlitvi. Več >>

68. Kateri so možni načini plačila za spletno trgovino v Sloveniji?

Kateri so najpogostejši načini plačila, podrobnosti o plačilnih elementih in okvirnih provizijah najdete tukaj >>

69. Kaj storiti v primeru spremembe imena ali priimka osebe, ki ima ustanovljen s.p.? Kako sprememba imena vpliva na s.p.? Kje se lahko te podatke spremeni? In koliko stane postopek spremembe?

Odgovor na vprašanje najdete tukaj >>

70. Vprašanje se nanaša na lastnika enoosebne družbe, ki ima s podjetjem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi kot prodajni referent in ne kot poslovodna oseba. Ali lahko ostane zavarovan na osnovi pogodbe o zaposlitvi, ali pa bi ga morala družba odjaviti in bi se lastnik pod zavarovalno osnovo 040 prijavil sam?

Naši svetovalci so ugotovili, da lastniku enoosebne družbe, ki je zaposlen v podjetju kot delavec na šifri podlage 001, ni potrebno narediti ničesar, če želi ostati zaposlen v svojem podjetju in nadalje za svoje delo prejemati plačo. Več >>

71. Katere so najpomembnejše prednosti trženjske raziskave? Ali lahko trženjsko raziskavo opravimo kar v podjetju, ali je priporočljivo najeti podjetje, ki se s tem ukvarja?

Trženjske raziskave nam pomagajo, da tveganja opredelimo in razvrstimo, morda pa celo zmanjšamo. Najpomembnejše prednosti, ki jih tržne raziskave prinašajo majhnim in mikro podjetjem, so: zmanjševanje tveganosti investicije, identifikacija nišnih trgov ter maksimizacija izkoristka poslovnih priložnosti pri novih in obstoječih strankah. Več >>

72. Ali je možno registrirati “popoldanski” s.p., glede na to, da sem od 1.1.2012 invalidsko upokojena za 4 ure, ostane pa mi še 4 urni redni delovnik. Dejavnost, s katero se ukvarjam, ni podobna tisti v službi.

Odgovor na vaše vprašanje je negativen. Več >>

73. Ali lahko novi lastnik poslovnih prostorov najemnikom pred iztekom stare pogodbe (stara pogodba namreč velja še 1 leto) vsili podpis nove pogodbe?

Odgovor na zastavljeno vprašanje najdete tukaj >>

74. Kakšna je razlika med spletnim naslovom http://evem.gov.si in http://evem.sigov.si?

Spletni naslov http://evem.gov.si je namenjen vsem državljanom in ga lahko ga uporabljajo tudi referenti e-VEM. Aplikacija na spletnem naslovu http://evem.sigov.si pa je dostopna samo tistim referentom e-VEM, ki so vključeni v omrežje državne uprave (HKOM). Tega naslova državljan od doma ne more uporabljati za vstop na portal e-VEM. Vir: e-VEM

75. Ali lahko državljan opravi registracijo s.p.-ja, če še nima izpolnjenih vseh pogojev za opravljanje dejavnosti?

Samostojni podjetnik lahko registrira določeno dejavnost tudi, če v trenutku vpisa še nima izpolnjenih pogojev za njeno opravljanje, vendar pa ga mora referent VEM točke opozoriti, da je potrebno za opravljanje izbrane dejavnosti izpolniti vse pogoje, ki so predpisani s posebnimi predpisi in pridobiti vsa predpisana dovoljenja. Vir: e-VEM

76. S katerimi digitalnimi potrdili je možen vstop v portal e-VEM?

Vstop v portal e-VEM je mogoč z enim od spletnih digitalnih potrdil SIGOV-CA, SIGEN-CA, POŠTA®CA, AC-NLB ali Halcom-CA FO. Vir: e-VEM

77. Ali je možna elektronska vročitev Sklepa o vpisu v PRS?

V postopkih vpisa v Poslovni register Slovenije lahko bodoči oziroma obstoječi samostojni podjetnik izbere, da sklep o vpisu v Poslovni register Slovenije prejme po elektronski poti, in sicer v varni poštni predal. Odprtje in uporaba varnega poštnega predala je za fizične osebe brezplačna. Vir: e-VEM

78. Kje lahko državljan ali referent e-VEM dobi informacije o pogojih za obratovanje za določeno dejavnost?

Informacije o pogojih za opravljanje določene dejavnosti so objavljene na vstopni strani portala e-VEM, v rubriki Storitve, ki jih nudi portal e-VEM. Informacijo stranka dobi tudi v 4. koraku Vpisa podjetnika v PRS po izbrani dejavnosti, kjer se prikaže gumb Obrt ali Pogoj, kjer je v pomoč navedeno, ali se za posamezno izbrano dejavnost zahteva obrtno dovoljenje oziroma so predvideni še dodatni pogoji, ki jih mora podjetnik izpolnjevati za opravljanje dejavnosti.Vir: e-VEM

79. Kdaj mora s.p. prijaviti davčne podatke?

Samostojni podjetnik posameznik mora nujno prijaviti davčne podatke najkasneje v 8-ih dneh po datumu vpisa v PRS. Vir: e-VEM

80. Podjetnik želi oddati vse podatke (za registracijo, davčne podatke, podatke za zdravstveno zavarovanje itd.). Ali mora e-VEM referent sprejeti vse podatke in jih vpisati v sistem e-VEM?

Da, če bodoči podjetnik to želi, mora e-VEM referent vzeti od njega vzeti vse podatke in ga ne sme pošiljati na druge točke VEM. Če ima referent e-VEM težave, naj pokliče pomoč, ki je na razpolago s posameznega področja.Vir: e-VEM

81. Kaj vse je potrebno predložiti za registracijo s.p.?

Za vložitev prijave za registracijo s.p.na točki VEM je obvezen osebni dokument in davčna številka. Če ima samostojni podjetnik kvalificirano digitalno potrdilo, lahko prijavo za vpis vloži od doma prek spletnega portala VEM.Vir: e-VEM

82. Kje je možno preveriti ali firma pod izbranim imenom že obstaja?

Informacijo je mogoče pridobiti prek vpogleda v podatke Poslovnega registra Slovenije na spletni strani AJPES, prek aplikacije ePRS – Kontrola fantazijskega imena. Z vpisom korena besede izbrane firme je možno preveriti ali takšna firma že obstaja. Vir: e-VEM

83. Kako mora biti sestavljena firma?

Odgovor preberite v članku Firma podjetja – ime podjetja >>

84. Ali lahko podam podatek o želenem naslovu vročitve, ki ni naslov samostojnega podjetnika ali sedež podjetja?

Način vročanja dokumentov je predpisan v določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Dokumenti oziroma sklepi se vročajo na sedež podjetja oziroma na stalen naslov samostojnega podjetnika, pooblaščencu (zakonitemu zastopniku) ali pooblaščencu za vročanje.Vir: e-VEM

85. Ali samostojni podjetnik lahko nadaljuje prijavo na drugi točki VEM, če je na prvi ne zaključi zaradi pomanjkljivih podatkov?

Da, samostojni podjetnik lahko z dopolnjenimi podatki pride na katerokoli točko VEM, kjer bo referent VEM z vpisom davčne številke vstopil v začeto prijavo in nadaljeval z izpolnjevanjem.Vir: e-VEM

86. Ali samostojni podjetnik v postopku registracije s.p. pridobi novo davčno številko?

Ne. Samostojni podjetnik uporablja pri poslovanju svojo osebno davčno številko.Vir: e-VEM

87. Na kakšen način poteka vpis tujca kot samostojnega podjetnika oziroma zastopnika v Poslovni register Slovenije?

Stranka, ki v Republiki Sloveniji nima stalnega niti začasnega prebivališča in namerava na njenem območju opravljati dejavnost, mora pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti davčno številko in EMŠO na krajevno pristojnem davčnem uradu DURS. Davčna številka in EMŠO sta obvezna podatka za vpis v Poslovni register Slovenije.

Za tujce, ki niso državljani EU, EGP (Liechtenstein, Islandija, Norveška) ali Švicarske konfederacije velja določba 10 a. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki v prvem odstavku določa, da se lahko tujec registrira kot samostojni podjetnik, če ima veljavno osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, treh let ali osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. Vir: e-VEM

88. Kakšna je višina upravne takse za registracijo samostojnega podjetnika?

Na podlagi 1. a točke 28. člena Zakona o upravnih taksah se za vpis, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije upravna taksa ne plača. Vir: e-VEM

89. Ali lahko samostojni podjetnik imenuje več prokuristov (zakonitih zastopnikov)?

V skladu z določbami 33. člena Zakona o gospodarskih družbah samostojni podjetnik lahko podeli prokuro eni ali več osebam. Lahko pa določi tudi zastopnika za primer smrti. Pooblastilo zastopniku za primer smrti velja od trenutka smrti podjetnika dalje, dedič podjetnika pa pooblastilo lahko vsak čas prekliče. Vir: e-VEM

90. Kakšne pogoje glede izobrazbe mora imeti oseba, ki želi registrirati s.p.?

Za registracijo s.p. niso določeni nobeni pogoji glede izobrazbe. Vendar mora samostojni podjetnik pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma izpolnjevati pogoje, če so za dejavnost, ki jo želi opravljati, predpisani. Najpogosteje morajo samostojni podjetniki pridobiti obrtno dovoljenje, pridobitev le-tega je lahko pogojena tudi z izpolnjevanjem pogoja glede izobrazbe. Če samostojni podjetnik ne izpolnjuje pogoja glede izobrazbe, lahko obrtno dovoljenje pridobi tudi tako, da zaposli osebo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja oziroma ima obrtno dovoljenje. Vir: e-VEM

91. Ali mora samostojni podjetnik k prijavi predložiti tudi notarsko overjene podpise?

Overjeno pisno pooblastilo (overjeno pri notarju ali pri upravni enoti) mora samostojni podjetnik predložiti le v primeru, če pooblasti drugo osebo za izvedbo postopka registracije. Vir: e-VEM

92. Na kakšen način je mogoče pridobiti izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije?

Izdaja obvestila/potrdila o vpisu v Poslovni register Slovenije je brezplačna. Elektronski izpis iz Poslovnega registra Slovenije (to je elektronsko podpisan izpis v pdf obliki) se lahko natisne iz spletnega portala AJPES preko aplikacije ePRS, kjer se nahaja tudi natančen opis postopka prevzema e-izpisa.

Potrdilo o vpisu v Poslovni register Slovenije za samostojne podjetnike je mogoče pridobiti tudi na podlagi izpolnjene Naročilnice za izdajo potrdila o vpisu oziroma izpisa iz PRS. Izpolnjeno naročilnico se lahko pošlje krajevno pristojni izpostavi AJPES po pošti ali po faksu, lahko pa se izpis naroči tudi osebno v izpostavi AJPES. Vir: e-VEM

93. Kako se lahko samostojni podjetnik preoblikuje v gospodarsko družbo?

Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika je možno kot prenos podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo. Več >>

94. Na kakšen način je mogoče izbrisati s.p. iz Poslovnega registra Slovenije?

Samostojni podjetnik, ki želi prenehati opravljati dejavnost, mora vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Prijavo za izbris mora vložiti na točki VEM najmanj 15 dni pred želenim datumom izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Več >>

95. Kdaj se v postopku vpisa v PRS pri izbiri načina vročanja izbere možnost “vročanje po uradni osebi AJPES”?

Zakon o splošnem upravnem postopku omogoča osebno vročitev akta (sklepa) po uradni osebi AJPES, po pošti ali na elektronski način. Osebno vročitev sklepa po uradni osebi AJPES, samostojni podjetnik izbere kadar izrecno želi takojšnjo vročitev sklepa. Samostojni podjetnik sklep osebno prevzame na eni izmed izpostav AJPES. Vir: e-VEM

96. Kako ravnati v primeru smrti podjetnika?

Odgovor najdete tukaj >>

97. Ali je za opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika potrebno odpreti poseben račun ali se lahko uporablja osebni račun podjetnika?

Za opravljanje dejavnosti mora samostojni podjetnik odpreti transakcijski račun (poslovni račun), ki ga uporablja samo za namene opravljanja dejavnosti. Več >>

98. Kakšni so postopki in potrebni dokumenti ob registraciji podjetnika ali družbe ob pričetku poslovanja za potrebe DURS?

Oddati je potrebno 3 davčne obrazce. Več >>

99. Kakšni so roki za plačilo davčnih obveznosti? Ali je obračun akontacije med letom možno spremeniti?

Odgovor najdete tukaj >>

100. Kaj mora podjetnik še urediti pri DURS po izbrisu s.p.?

Po izbrisu iz PRS mora podjetnik predložiti za potrebe DURS-a davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Več >>

101. Ali se z vidika plačevanja davkov bolj splača registrirati kot s.p. ali kot zasebni zdravstveni delavec, zasebni zobozdravnik, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji itd. na podlagi odločbe pristojnega organa?

Odvisno, uveljavljanje normiranih odhodkov se izplača tistim zavezancem, ki imajo manj stroškov, kot znašajo normirani odhodki. Vir: e-VEM

102. Ali podjetnik lahko določi davčno osnovo 0 EUR in višino predhodne akontacije 0 EUR?

Da. Zakon o davčnem postopku določa, da davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katerega se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa, ob predložitvi prijave za vpis v davčni register oziroma do začetka davčnega leta, v katerem bo ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Obrazložen izračun se predloži ne glede na to, ali je izračunan dobiček ali izguba. Vir: e-VEM

103. Ali je mogoče biti zaposlen pri delodajalcu in obenem direktor podjetja ter prejemati dve plači hkrati? Se v tem primeru v svojem d.o.o. lahko dela tudi 120 ur ali več na mesec?

Odgovor najdete tukaj >>

104. Ali lahko podjetnik posameznik ali gospodarska družba opravlja gospodarsko dejavnost v zasebnem stanovanju?

Odgovor najdete tukaj >>

105. Kako je z uvažanjem iz Alibabe (iz Kitajske)?

Odgovor najdete tukaj: Uvoz iz Alibabe >>

106. Kako je z obdavčitvijo in povrnitvijo stroškov za prokurista, ki opravlja delo na podlagi pogodbe o poslovodenju?

Odgovor najdete tukaj: Povračilo stroškov prokurista >>

107. Kako je z razmejitvijo subvencije?

Odgovor najdete tukaj: Razmejitev subvencije >>

108. Kako se opravi doregistracijo dejavnosti v podjetju?

Odgovor najdete tukaj: Doregistracija dejavnosti >>

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Ustanovitev podjeta in registracija podjetja (SPOT točka)

Ustanovitev podjeta in registracija podjetja (SPOT točka)

Ustanovitev podjetja se zaćne z izbiro oblike podjatja. Ob registraciji podjetja se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p.. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na SPOT točki. Preberite več >>


Delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju prvega s.p.

Delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju prvega s.p.

Ob 1. vpisu v poslovni register je mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za odprtje s.p. Kakšna je delna oprostitev v praksi, si lahko preberete v spodnjem prispevku. Preberite več >>

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Podatki o višini prispevkov se že nekaj let avtomatsko oddajajo v sistem eDavki, kjer lahko zmeraj preverite svoje obveznosti. Preberite več >>

Obdavčitev d.o.o.

Obdavčitev d.o.o.

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je pravna oseba in je posledično obdavčena z davkom od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Obdavčitev pravnih oseb ureja Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2) in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Na voljo je d.o.o. z dejanskimi stroški in d.o.o. z normiranimi stroški. Preberite več >>

S.p. za upokojence

S.p. za upokojence

Samostojni podjetnik lahko uveljavi pravico do pokojnine in tudi po upokojitvi nadaljuje s svojo dejavnostjo, za kar obstaja več načinov. Od delne pokojnine, do izplačevanja 20 odstotkov pokojnine oziroma do izplačevanja sorazmernega dela pokojnine. Preberite več >>

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p. je enostaven postopek, ki ga opravimo prek sistema VEM / SPOT. Koraki za ustanovitev "polnega" in "popoldanskega s.p." so zelo podobni, obstajajo pa razlike, predvsem kar se tiče plačevanja davkov in prispevkov. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

V tem članku se bomo ukvarjali z vprašanjem mladoletnosti kot ovire pri ustanavljanju podjetja. Pravo mladoletnega posameznika obravnava kot poslovno nesposobnega oz. delno sposobnega. V nadaljevanju preberite, kako to vpliva na mladoletnikovo željo po vstopu v podjetništvo. Preberite več >>

Odpirate podjetje? Pripravite se na davčno oddajo podatkov

Odpirate podjetje? Pripravite se na davčno oddajo podatkov

Pri samem postopku ustanovitve podjetja se bodoči podjetniki med drugim soočijo tudi z vprašanji o poslovnih prostorih, kapitalskih naložbah, povezanih osebah ipd. Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja je treba imeti že pri samem postopku ustanovitve s.p. ali druge oblike gospodarske družbe, ko se prvič oddaja davčne podatke. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Izbira imena za vaše novo ustanovljeno podjetje

Izbira imena za vaše novo ustanovljeno podjetje

Končno ste se odločili, da boste ustanovili podjetje. Odlično, kako pa se bo vaše podjetje imenovalo? Pred registracijo vas čaka pomembna odločitev o poimenovanju podjetja. Preberite več >>

Oznake:, , , , , , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje