Pogosto zastavljena vprašanja

1. Kako pridobiti subvencijo za samozaposlitev in kdo jo lahko pridobi?

To je podrobno razloženo v dveh člankih na to temo. Prvi je Kako do subvencije za samozaposlitev, drugi pa ima naslov Subvencija za samozaposlitev. V prvem so navedeni pogoji in zahteve povezane s subvencijo, v drugem pa natančna navodila - študija primera. Članek je napisala mlada podjetnica, ki je sama pridobila omenjeno subvencijo.

Za popoldanski s.p. subvencije NI mogoče pridobiti.

Za dodatne informacije lahko povprašate tudi Leo Bevčič, predavateljico na delavnici za subvencijo za samozaposlitev, ki je tudi strokovna sodelavka našega Zavoda.

2. Kako je z uveljavljanjem otroka kot vzdrževanega družinskega člana v primeru, da odpre s.p.?

Starši otroka, ki ima popoldanski ali katerikoli drugi s.p. ne morejo uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana, saj v primeru, da ga uveljavljajo potem sam podjetnik izgubi splošno davčno olajšavo. Starši prav tako niso upravičeni do otroškega dodatka, študent izgubi tudi morebitne državne štipendije.

3. Nameravam odpreti s.p. za poslovanje s spletno trgovino. Izdelke nameravam uvažati iz EU ter jih prodajati pri nas. Ali je potrebno, da sem DDV zavezanec že od začetka poslovanja?

Če niste zavezanec tujemu podjetju sporočite svojo davčno številko in jim poveste, da niste zavezanec za DDV. Podjetje mora nato preveriti v svojem vies sistemu ali ste zavezanec. Če niste vam robo zaračunajo z davkom. Vi pa jo prodate naprej skupaj s svojo maržo brez DDV. Tujemu podjetju je potrebno plačati davek. Če pa ste zavezanec potem iz tujine kupite robo brez davka, tu pa dodate maržo in DDV, ki ga kupec plača vam, vi pa seveda državi.

V praksi tuja podjetja velikokrat zahtevajo številko za DDV (VAT), kar pomeni, da se jim je treba velikokrat prilagoditi.

Tema na forumu >>

4. Nameravam odpreti s.p.. Lahko tak subjekt posluje mednarodno?

Seveda. S.p. je v tem primeru enakovreden d.o.o. ali ostalim oblikam družbe. Enako velja tudi za popoldanski s.p..

5. Odprem s.p. konec leta ali raje počakam na novo leto?

Odgovor na vprašanje ni enostaven in je odvisen od konkretne situacije. Priporočljivo je, da z odprtjem v tem primeru počakate konec leta. Razloga sta vsaj dva: izognete se stroškom izdajanja bilanc ter pridobite več časa za pridobivanje stroškov ter s tem manjšanje davčne osnove, kar pomeni manj plačanih davkov. Hkrati lahko registracija konec leta pomeni, da podjetnik pade v višjo davčno osnovo, kar pomeni višje prispevke za naslednje leto, kar je slaba popotnica za vstop v svet podjetništva.

6. Kje lahko pridobim subvencijo za samozaposlitev?

Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije je pred dobrim mesecem dni oznanil, da je sredstev za suvencije za letošnje leto zmanjkalo. Tisti, ki ste se že udeležili delavnic, boste subvencijo prejeli, nove prijave pa zaenkrat niso mogoče. Neuradne informacije govorijo o tem, da bo subvencijo spet mogoče pridobiti v začetku naslednjega leta, nov razpis naj bi bil zunaj v kratkem. Če se vam z začetkom posla ne mudi, vam svetujemo, da počakate nekaj mesecev. Če vaš posel ne more čakati, pa se ga kar lotite, meni naša strokovna sodelavka Lea Bevčič.     

7. Zakaj napisati poslovni načrt?

Blaž Kos, Poslovni angeli Slovenije:

"Za začetek podjetniške poti potrebujemo dobro idejo, tim ljudi, ki je sposoben to idejo realizirati ter kapital za ustanovitev, zagon in rast podjetja. Poslovni načrt je prvi izvršni korak od ideje do realizacije in ko govorimo o dobri poslovni ideji, praktično govorimo o poslovnem načrtu. Skozi proces poslovnega načrta preverimo našo poslovno priložnost in potencial te, obenem uskladimo vizijo med člani tima ter imamo na koncu zastavljene konkretne cilje in strateški načrt, s katerim se podamo do poslovnega uspeha. Na koncu je poslovni načrt poleg kompasa tudi prodajni dokument, tako za investitorje, bankirje, nekatere strateške partnerje ter druge deležnike. Seveda je poslovni načrt živ dokument, ki ga je potrebno neprestano nadgrajevati glede na povratne informacije s trga. V večini primerov ugotovimo, da so plani do neke mere neuporabni, planiranje pa neizmerno dragoceno."

8. Koliko stane s.p., če sem že redno zaposlen?

Prispevki za popoldanski s.p. za tiste, ki so zaposleni za 40 ur ali več tedensko, znašajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 29,33 evrov ter 4,27 evrov za zdravstveno zavarovanje. Skupaj tako to znese 33,6 evrov mesečno. Prispevki za zdravstveno zavarovanje se spreminjajo glede na višino minimalne plače.

9. Kje lahko registriram dodatno dejavnost za d.o.o. in koliko stane?

Registracijo dodatnih dejavnosti za d.o.o. in tudi s.p. se najbolj enostavno opravi na VEM točkah. Tam to opravijo brezplačno. Priporočamo vam, da si ogledate seznam vseh dejavnosti, bodite pozorni na to, če je dejavnost slučajno obrtna, v tem primeru se boste morali za dovoljenje za opravljanje te dejavnosti obrniti na OZS in plačevati članarino.

10. Naj odprem s.p. ali d.o.o.?

V začetku poslovanja je ponavadi bolj priporočljivo odpreti s.p.. Na ta način se namreč izognemo ustnanovnemu kapitalu (7.500 evrov). Je pa potrebno plačevati mesečne prispevke, ki znašajo najmanj 30 evrov na mesec (za popoldanski s.p.) ter najmanj 225 evrov (redni s.p.). Slabosti s.p. so, da podjetnik za morebitne dolgove podjetja odgovarja z lastnim premoženjem. V primeru, da je družbenikov več, pa je najbolj smiselno ustanoviti d.o.o.. Priporočamo vam branje članka Razlike med s.p. in d.o.o..

11. Kakšne vrste s.p. lahko odprem in koliko me to stane?

Odprete lahko popoldanski s.p. ali običajni s.p.. Stroški za popoldanski s.p. se za tiste, ki so zaposleni za poln delovni čas pričnejo pri dobrih 30 evrov na mesec do 130 evrov za študente. Za običajni s.p. se prispevki gibljejo okoli 225 evrov mesečno. Lestvica v obeh primerih je progresivna, kar pomeni, da so z večjim dobičkom v preteklem letu višji tudi prispevki.

12. Za katere dejavnosti potrebujem obrtno dovoljenje?

Nekatere dejavnosti, ki jih opravljajo podjetniki so obrtne dejavnosti. To pomeni, da gre za dejavnosti za katere so potrebna posebna znanja oziroma izobrazba. Obrtne dejavnosti so pod okriljem Obrtne zbornice Slovenije. Obrtne dejavnosti, ki v skladu z uredbo zahtevajo posebno poklicno usposobljenost, za njihovo opravljanje pa je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje, so naštete v članku Obrtne dejavnosti, na našem portalu.

13. Kje lahko ustanovim enoosebni d.o.o.?

Imate tri možnosti. Prva je ustanovitev pri notarju, ki ni brezplačna in jo odsvetujemo. Druga opcija je ustanovitev prek spleta, prek portala e-VEM, ki je relativno enostavna in brezplačna. Za ustanovitev prek portala e-VEM morate programu med drugim zaupati svoj EMŠO, poleg tega pa morate imeti digitalno kvalificirano potrdilo. Na obrazcu VEM sprejmete akt o ustanovitvi in nato plačate še osnovni kapital v vrednosti najmanj 7.500 evrov. Tega morate plačati v denarju, in to še pred vložitvijo predloga za ustanovitev podjetja na sodišče. Tretja možnost je registracija na fizični VEM točki, ki je prav tako brezplačna, v tem primeru vas skozi aplikacijo e-VEM vodi referent.

14. Kaj potrebujem za ustanovitev s.p.?

Ustanovitev s.p. je precej lažja kot nekoč, saj sedaj poznamo VEM točke. Ob obisku VEM točke potrebujete le osebno izkaznico in davčno številko. Na točki VEM bodo za vas opravili vpis v poslovni register, za kar jim boste morali izbrati ime podjetja, skrajšano ime podjetja, sedež podjetja, svoje osebne podatke (ime, priimek, EMŠO, naslov, davčno številko), podatke o zakonitem zastopniku (ki je pogosto ista oseba kot ustanovitelj) in seznam dejavnosti, ki jih boste opravljali (v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti iz leta 2008 - SKD). Pozneje bodo na točki VEM za vas opravili še vpis v davčni register.

15. Kako se knjiži in obdavči subvencija za samozaposlitev?

Subvencija, ki se nanaša na poslovanje je prihodek in bi nam v primeru, da jo poknjižimo v celoti na prihodke leta v katerem smo jo dobili, izkazovala neresnične podatke v poslovnem izidu, saj smo subvencijo prejeli za dve leti poslovanja, zato jo je potrebno razmejiti. To pomeni, če smo subvencijo dobili maja 2009, bomo osem štiriindvajsetin knjižili na prihodek leta 2009, dvanajst štiriindvajsetin v letu 2010 in ostale štiri štiriindvajsetine v leto 2010. Tako bomo na drugi strani imeli strošek prispevkov za socialno varnost, ki smo jih dolžni plačevati najmanj 24 mesecev in bomo s tem znižali osnovo za davek. To ne velja za tiste, ki ste se odločili , da boste ugotavljali osnovo za davek iz dejavnost na podlagi normiranih odhodkov (»normiranci«).

Pozorni bodite tisti, ki ste se odločili, da boste ugotavljali osnovo za davek iz dejavnost na podlagi normiranih odhodkov (»normiranci«). V primeru, da vam Zavod za zaposlovanje ni akontiral dohodnine, kar pomeni, da ste celotno subvencijo 4500 eur prejeli na račun, morate nujno poskrbeti, da ta prihodek najavite z ugovorom na informativni izračun za dohodnino, ki ga boste prejeli s strani Dursa. Prihodek morate prijaviti v rubriko prihodkov iz dejavnosti.

16. Na internetni strani, ki je last podjetja v Kanadi, kupimo fotografije, ki jih uporabimo za svoje oglaševanje oz. za našo internetno stran. Plačamo preko Mastercarda in si račun tudi sami natisnemo. Na računu ni obračunanega DDV (posebej piše, da DDV ni obračunan). Ali naj upoštevamo pravila in predpise, ki veljajo v naši državi? Kaj je s tem računom: Kanada ni članica EU, zato menim, da račun tudi po novem ne gre v knjigo DDV? Kako naj tu postopamo? Ali moramo obračunati DDV na podlagi sistema samoobdavčitve, ker DDV ni obračunan?

Odgovor strokovnjaka najdete na povezavi.

17. Dejavnost novo odprtega podjetja bo upravljanje s spletnim portalom. Koncept portala bo tak, da bodo lahko podjetja sama objavljala svoje podatke in druge informacije. Zanima me ali bom kot lastnik spletnega portala odgovarjal, če bo določeno podjetje objavilo napačne podatke, žalil ostale uporabnike ali delal škodo drugim podjetjem? Ali sem jaz oziroma moje podjetje v takem primeru pravno odgovoren in kako se lahko zaščitim? Ali sem odgovoren tudi za vso vsebino na spletnem portalu, čeprav je nisem objavil sam?

13.d člen zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu pravi:

"(1) Kadar je del storitve informacijske družbe shranjevanje podatkov, ki jih zagotovi prejemnik storitve, ponudnik storitve ni odgovoren za podatke, ki jih je shranil na zahtevo prejemnika storitve, pod pogojem, da:
1. ne ve, da gre za protipravno dejavnost ali podatke in mu glede odškodninskih zahtevkov niso znana dejstva ali okoliščine iz katerih je razvidna protipravnost ali
2. takoj ko izve za protipravnost ali se je zaveda, nemudoma odstrani ali onemogoči dostop do teh podatkov.

(2) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo v primerih, ko prejemnik storitve ravna v okviru pooblastil ali pod nadzorom ponudnika storitev."

Ponudnik storitev informacijske družbe (lastnik foruma) NE ODGOVARJA, če je dobroveren. Odgovornost je sicer dokaj hitro vzpostavljena, sploh v primeru žaljivih, neprimernih vsebin, ki jih skrbnik foruma ne odstrani takoj ko zanje izve, oziroma se jih zave. Lastnik foruma pa vendar odgovarja za objavo uporabnika, za katero je uporabnika sam pooblastil oziroma je uporabnik objavil sporno vsebino pod njegovim nadzorom.

18. Dejavnost mojega posla bi bil uvoz blagovne znamke v Slovenijo. Isto blagovno znamko je v Slovenijo že uvažalo podjetje, ki pa je propadlo. Kje najdem podatke ali ima to podjetje uvozništvo še vedno v lasti? Ali je kot uvoznik potrebno podjetju plačevat še kakšen dodaten znesek in ali je za prvi stik z dobaviteljskim podjetjem že potrebno imeti ustanovljeno podjetje?

Za podatke se lahko obrnete na lastnike oz. poslovodje propadlega podjetja ali njihove dobavitelje. Če uspete od propadlega podjetja pridobiti informacijo, zakaj se posel ni obnesel, ste opravili silna pomembno nalogo. Za zastopništvo ni potrebno plačati, saj je več kupcev v interesu podjetja od katerega imate namen uvažat. Za suveren nastop pred podjetjem, ki podeljuje zastopstva, je smiselno imeti ustanovljeno podjetje še preden stopite v stik z njim, saj to izkazuje večjo resnost. Vendar to ni pogoj.

19. Trgovinske klavzule INCOTERMS in nekaj pojasnil za vse, ki se želite ukvarjati z uvozom/izvozom.

Informacije se nanašajo na carinjenje v luki. Luka je seveda specifika in je potrebno preveriti vse, kar se da, predno se potrdi naročilo. Pošiljatelj ponavadi ponudi kupcu ugodno ceno prevoza do luke, vendar ne pove, kaj vse je zajeto v ceno prevoza - to je odvisno od paritete po INCOTERMS. Sledijo klavzule, ki so zanimive za ladijske prevoze:

 CFR - stroški in prevoznina
CIF - stroški, zavarovanje in prevoznina
CIP - stroški in prevoznina plačana do
CPT - prevoz plačan do
FAS - franko ob ladijski bok
FOB - franko na ladijski krov
DDU - dostavljeno, dajatve niso plačane

Seveda je pomemben tudi kraj odpreme, če stroške plača kupec oz.namembni kraj, če stroške plača prodajalec.
Če to ni dogovorjeno natančno, kupec ne ve, kaj vse bo še moral plačati. Torej, v luki se zaračunavajo razne manipulacije, premiki kontejnerjev ali skladiščenje (v primeru kosovnih pošiljk). Iz tega razloga je pametno preveriti, kdo je agent za ladjarja, ki bo pripeljal pošiljko in se potem natančno pozanimati pri tem agentu. Glede na veliko število agentov je tudi pametno preveriti ceno takega prevoza pri nas, saj ni vedno najugodneje tisto, kar ponudi prodajalec. Mogoče je na začetku malo komplicirano, vendar brez neprijetnih - finančnih presenečenj.

Več o temi pišemo na MP forumu!

Kako se deli dobiček v d.n.o.?

V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) ima vsak družbenik pravico do deleža pri delitvi dobička. Če ni drugače urejeno v družbeni pogodbi, se dobiček deli na dva dela. Od letnega dobička pripada družbeniku najprej delež dobička v višini 5% njegovega kapitalskega deleža. Dobiček, ki presega ta znesek, pa se deli med družbenike po enakih delih ne glede na višino njihovega kapitalskega deleža. Če višina letnega dobička ne omogoča delitve v višini 5% kapitalskih deležev, se deleži ustrezno znižajo. Potrebno je poudariti, da je zgoraj opisan sistem delitve letnega dobička dispozitiven, kar pomeni, da se z družbeno pogodbo lahko določi tudi drugačen sistem delitve.

Jure Mercina, univ. dipl. prav.