Sekcije
Nahajate se tu: Domov Podjetniški kotiček Ustanovitev podjetja Ustanovitev s.p.
Oglasi
 

Ustanovitev s.p.

Avtor France Antić Zadnja sprememba 27.07.2010 19:50
Na tem mestu si lahko preberete vse bistvene informacije o tem, kako postati samostojni podjetnik oziroma kako ustanoviti dopoldanski, torej dopolnilni, ali običajni s.p..

flip-it-celostna-racunalniska-storitev-za-pisarno.png Celovita IT rešitev za pisarno malega podjetja.

Ko se posameznik odloči, da bo postal sam svoj gospodar ter postal ustanovitev-s-p.jpgsamostojni podjetnik, so koraki, ki jih mora opraviti za ustanovitev s.p. dokaj preprosti. Razdelili smo jih v tri, vse pa lahko enostavno opravite samo prek e-VEM točke ali s pomočjo podjetniških svetovalcev na VEM točkah. Ustanovitev s.p. in d.o.o. je na VEM točkah že nekaj let brezplačna, za ostale oblike podjetja je potrebno obiskati notarja.

 

  1. Samostojni podjetnik postanete v treh korakih:


  1. Prijava v poslovni register (AJPES)
  2. Prijava na DURS
  3. Prijava na ZZZS

 

  1. Prijava v poslovni register (AJPES)

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ( AJPES) vpiše flip-it-celostna-racunalniska-storitev-za-pisarno.pngsamostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije.

Katere podatke podjetnik potrebuje za vpis v Poslovni register?

  • Predlagani datum vpisa s.p.,
  • Firma (ime in priimek podjetnika ter dodatne sestavine, označba s. p., dejavnost),
  • Skrajšana firma (vsaj ime in priimek samostojenga podjetnika in označba s.p.),
  • Sedež s.p.,
  • Podatki o podjetniku (ime in priimek, EMŠO, davčna številka, prebivališče),
  • Dejavnosti podjetnika po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD).

 

Za vložitev predloga za vpis samostojnega podjetnika ni potrebno predložiti standardna-klasifikacija-dejavnosti.pngnobenih dokazil.

Predlog se vloži na predpisanem obrazcu, ki ga najdete tukaj.

Navodila za vpis podjetnika v poslovni register.

 

Sedež podjetnika

Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež vpisan v register. Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe. Družba ima lahko podružnice, ki so ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v register. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Določbe o sedežu se smiselno uporabljajo za podjetnika.

 

Firma podjetnika

Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p.. Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi ime in priimek podjetnika le, če s tem izrecno soglaša.

Primer firme podjetnika: Janez Novak s.p, slikopleskarstvo = obvezne sestavine + morebitne dodatne sestavine: Janez Novak s.p, slikopleskarstvo MOLEX = dodatna sestavina.

 

Kaj sploh je firma?

Firma je oznaka s katero podjetje nastopa v pravnem prometu, zato ne gre ustanovitev-in-registracija-podjetja.pngenačiti obeh pojmov, saj je podjetje gospodarski, ekonomski pojem in pomeni kakršnokoli organiziranje ljudi zaradi uresničevanja gospodarske pobude, medtem ko je firma, kot pravi zakon: "ime, s katerim družba posluje". V firmi ne sme biti sestavin, ki bi utegnile spravljati v zmoto glede vrste in obsega poslovanja, povzročile zamenjavo s firmo ali razlikovalnim znakom druge osebe ali ki bi kršile pravice drugih oseb. Prav tako firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki:

  • nasprotujejo zakonu ali morali,

  • vsebujejo znane blagovne ali storitvene znake drugega upravičenca ali

  • vsebujejo ali posnemajo uradne znake.

Poleg tega veljajo zakonske omejitve tudi glede uporabe imena Slovenija, kratice, grba oziroma zastave, kot tudi za uporabo imena samoupravne lokalne skupnosti. Zakonske omejitve veljajo prav tako za uporabo imena zgodovinske ali druge znamenite osebnosti. Firma mora biti v slovenskem jeziku, prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku. (npr: Adria Airways d.d= napačno, pravilno=letalski prevoznik Adria Airways d.d).

Tuje besede se v firmi lahko uporabljajo samo v naslednjih primerih:

  • če ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme,

  • ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam,

  • gre za domišljijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk ali,

  • gre za mrtvi jezik.

V skladu s pravilnikom o dopolnitvi pravilnika o vodenju sodnega registra, so za vpis firme dovoljene naslednje črke mednarodne abecede: q,x,y,w.

Poleg vsega naštetega velja za firmo tudi načelo izključnosti, ki zahteva jasno razlikovanje firme družbe od vseh drugih družb.

Svetujemo vam, da pred registracijo preizkusite ustreznost firme v poslovnem registru.


Članek Firma podjetja >>


Dejavnost samostojnega podjetnika

Za dejavnosti za katere je registriran samostojni podjetnik so lahko določeni pogoji, ki jih podjetnik mora izpolnjevati. Izpolnjevanje dejavnosti podjetnika preverjajo pristojne inšpekcijske službe.

Podjetnik se lahko registrira za več dejavnosti. Možno je tudi poznejše brezplačno dodajanje dejavnosti.

Za seznam posebnih dejavnosti, za katere so predpisani dodatni pogoji preberite članek Posebni pogoji za opravljanje dejavnosti.

 

2. Prijava na DURS

Samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja obdavčitev-s.p.pngdejavnost in je vpisana v Poslovni register Slovenije, mora v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZDS-1-UPB2, v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije, sporočiti davčnemu uradu, upoštevaje svojo organiziranost, naslednje podatke:

  • Davčna številka,
  • Osebno ime,
  • Firma oziroma ime,
  • Skrajšana firma,
  • Oseba, ki vodi poslovne knjige,
  • Podatki o poslovnih enotah doma in v tujini,
  • Podatki o številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
  • Številke računov v tujini,
  • Podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini,
  • Povezane osebe.

 

Prijavi je potrebno priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej!

 

Identifikacija za namene DDV

Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti začetek opravljanja davcni-zavezanec-ali-nezavezanec.pngdejavnosti. Hkrati mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z opravljanjem dejavnosti in prenehanje opravljanja dejavnosti. Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja katerokoli dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

Dejavnost samostojenga podjetnika obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.


Kdo je zavezanec?

Obvezni zavezanci za davek na dodano vrednost (DDV):

  • Osebe, katerih vrednost opravljenega prometa blaga oziroma storitev v obdobju zadnjih 12 mesecev presežejo 25.000 evrov oziroma je verjetno, da bodo presegle 25.000 evrov,

  • Osebe, ki opravljajo dejavnost kmetijstva in gozdarstva (kmetje), katerih skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto presega 7.500 evrov,

  • Podrobneje glej: ZDDV-1, zakon o davku na dodano vrednost.

Nekaj več o tem si preberite v članku Davčni zavezanec ali nezavezanec.

Vodenje knjig

S.p. vodi knjige enako kot majhne družbe (dvostavno knjigovodstvo), izjeme (enostavno knjigovodstvo) pridejo v poštev, če ni v zadnjem letu prekoračil dveh od treh meril:

  • povprečje delavcev ne presega 3,

  • letni prihodek s.p. nižji od 42.000 evrov,

  • povprečna aktiva na prvi in zadnji dan ne presega 25.000 evrov.

Knjig NI potrebno voditi in letnega poročila NI potrebno sestaviti, če podjetnik lahko zahteva ugotavljanje normiranih stroškov, in prvo leto poslovanja, če podjetnik ne zaposluje delavcev.

Za podrobne informacije preberite članka Osnove računovodstva ter Obdavčitev s.p..


3. Prijava na ZZZS

Se opravi z vlogo o prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter ZZZSzdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja.

Vloga se opravi preko obrazca M-1.

Navodila za izpolnjevanje obrazca M-1.

Prijava družinskih članov v obvezno zdravstveno zavarovanje pa se opravi z obrazcem M-DČ.

 

Pozor! Po novem so se dolžni po višji stopnji obvezno zdravstveno zavarovati tudi tako imenovani ˝popoldanski˝ samostojni podjetniki, ki se šolajo ( študentje), tisti, ki niso zaposleni poln delovni čas (najmanj 40 ur tedensko), ter upokojenci.

Več o popoldanskem s.p. si lahko preberete v članku Popoldanski s.p..

 

  1. Kje se lahko prijavim?

 

  •  e-VEM

Čisto vse zgoraj omenjene korake lahko v zelo hitrem času opravite preko vemspletnega portala e-vem, vendar za to potrebujete digitalno kvalificirano potrdilo.

Takole so zapisali na portalu e-VEM:

"Storitve portala e-VEM so brezplačne in jih lahko uporabljajo vsi uporabniki, ki imajo v spletnem brskalniku nameščeno eno izmed kvalificiranih digitalnih potrdil za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov overiteljev SIGOV-CA ali SIGEN-CA (za fizične osebe ali za zaposlene pri pravnih osebah), POŠTA®CA, AC-NLB, HALCOM CA FO ali HALCOM CA PO 2." Nekatera potrdila so brezplačna, druga stanejo nekaj evrov na leto.

 

  • Vstopne točke VEM

Lahko pa se odpravite na katero izmed točk "vse na enem mestu" (VEM) in tam opravite celotno prijavo fizično, v treh korakih, vendar v tem primeru potrebujete zgornje obrazce ter osebni dokument.

Seznam vstopnih točk VEM.

 

  • "Peš" način

Z izpolnjenimi obrazci se odpravite na lokalno izpostavo AJPESA, DURSA in ZZZS in sami opravite prijavo. Seveda je ta postopek zastarel in precej bolj zamuden, kot obisk katere izmed VEM točk ali točke e-VEM. Vsem tako priporočamo uporabo prvih dveh postopkov registracije podjetja.

 

III. Po registraciji podjetja

Ob oziroma po registraciji podjetja je modro poskrbeti še za nekaj formalnosti, ki so potrebne pri poslovanju podjetja ali pa pri poslovanju pomagajo:

 

Za konec si poglejmo še nekaj razlik med s.p. in d.o.o., kar vam lahko pomaga pri odločitvi, kdaj je smiselno preoblikovanje s.p. v d.o.o.:

Razlike med s.p. in d.o.o.:

s.p.
d.o.o.
Ni ustanovnega kapitala. Ustanovni kapital 7.500 evrov.
Samostojni podjetnik za posle odgovarja s svojim premoženjem.
Ločenost premoženja (družbeniki odgovarjajo samo s svojim deležem v družbi).
Progresivna obdavčitev, ki velja za samostojnega podjetnika, ni primerna za velike dobičke. Primerna oblika za večje dobičke (enotna davčna stopnja za pravne osebe).
Pravno-organizacijska oblika: fizična oseba.
Pravna oseba.
Enostavno/dvostavno knjigovodstvo ali normirani odhodki.
Dvostavno knjigovodstvo.
S.p. s plačo prosto razpolaga.
Sredstva na računu so "od podjetja".
S.p. velja za nekoliko manj kredibilno obliko podjetja.
Večja kredibilnost podjetja pri poslovanju.

 

Opozoriti velja tudi na razlike med samimi s.p.ji. Obstajajo namreč določene razlike v prispevkih, ki so odvisne od našega socialnega statusa. Za več informacij vam priporočamo branje članka popoldanski s.p..

 

 

VIRI:

majica banner

MP partnerji
Oglasi
mp-na-fb
Brezplačne e-novice!
Izmenjave
 
Sekcije