S.p. za upokojence

Samostojni podjetnik lahko uveljavi pravico do pokojnine in tudi po upokojitvi nadaljuje s svojo dejavnostjo za kar obstaja več načinov. Od delne pokojnine, do izplačevanja 20 odstotkov pokojnine oziroma do izplačevanja sorazmernega dela pokojnine.
S.p. za upokojence

S.p. za upokojence (Vir slike: Unsplash.com)

Obvezno zavarovanje za socialno varnost za samostojne podjetnike ureja 15. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in 15. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).

Pogoji za pridobitev pravice do pokojnine so:

  • dopolnitev pokojninske dobe
  • določena starost
  • prenehanje obveznega zavarovanja

Omenjeni pogoji ustvarjajo obstoj dvojnega statusa (status uživalca pokojnine in status zavarovanca iz obveznih zavarovanj, tj. status osebe, ki opravlja dejavnost), kar v slovenski pokojninski sistem vnaša načelo nezdružljivosti uživanje pokojnine in hkratnega opravljanja dejavnosti. Vendar pa obstajajo izjeme od načela nezdružljivosti oziroma trije načini na katere lahko upokojenec ob prejemanju pokojnine nadaljuje ali pa ponovno začne z opravljanjem dejavnosti:

1. Delna pokojnina

Z namenom spodbujanja kombinacije dela in upokojitve, predvsem pa postopnega in fleksibilnejšega prestopa v obdobje upokojitve obstaja institut delne pokojnine.

Pravico do delne pokojnine pridobijo delovno aktivni s.p.-ji, ki izpolnjujejo pogoje za pokojnino, če še naprej opravljajo dejavnost, in tako ostanejo v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega zavarovalnega časa, vendar najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko.

S.p.-upokojenec tako lahko dela polovični delovni čas in hkrati prejema polovično pokojnino.

Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, ki se do dopolnitve starosti 65 let poveča za 5 odstotkov. Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva izplačilo usklajenega zneska pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali odstotno povečanje pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo v času prejemanja delne pokojnine in dosežene starosti na dan uveljavitve.

2. Ponovni vstop v obvezno zavarovanje in hkratno izplačevanje sorazmernega dela že priznane pokojnine

Institut t. i. reaktivacije omogoča že upokojenim osebam ponovni vstop v obvezno zavarovanje (torej, opravljanje dejavnosti), ob hkratnem uživanju sorazmerne pokojnine.

Upokojencem, ki ponovno pričnejo z opravljanjem samostojne dejavnosti kot s.p.-ji, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:

  • 75 odstotkov, ko znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko,
  • 62,5 odstotka, ko znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko,
  • 50 odstotkov, ko znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko,
  • 37,5 odstotka, ko znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko,
  • 25 odstotkov, ko znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko in
  • 12,5 odstotka, ko znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
S.p.-upokojenec, ki ponovno začne z opravljenjem dejavnosti, prejema sorazmerni del pokojnine, ki je odvisna od dolžine zavarovalnega časa.

3. Izplačevanje 20 odstotkov pokojnine

Zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pokojnine zavarovan pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se lahko po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 odstotkov pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine.

S.p.-upokojenec, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti, prejema 20 odstotkov pokojnine.

VIRI:

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ob ustanovitvi podjetja (registracija podjetja) se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na VEM / SPOT točki. Preberite več >>


Subvencija za samozaposlitev

Subvencija za samozaposlitev

Subvencija za samozaposlitev je več kot dobrodošla pomoč za vsakega podjetnika začetnika. Tovrstne zagonske pomoči Zavod RS za zaposlovanje ponuja vsakih nekaj let. Kmalu bosta aktualni subvencija za samozaposlitev žensk in subvencija za samozaposlitev mladih do 28. leta. Višina subvencije je 5.000 evrov. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Sprememba popoldanskega s.p. v s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba popoldanskega s.p. v s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda s "popoldanskega" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic) na "navadni" ali drugače rečeno "polni" s.p. Sprememba pride v poštev tedaj, ko podjetniku preneha zaposlitev za polni delovni čas. Preberite več >>

Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital je kapital, ki je potreben za odprtje podjetja, za družbo, kot je na primer družba z omejeno odgovornostjo ali kapitalska družba oziroma družba, za katero je z zakonom določen nek minimalni osnovni kapital. Zagotovimo ga lahko v denarju ali pa v obliki stvarnega vložka v podjetje. Preberite več >>

Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja

Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja

Od 1. julija 2013 dalje je ob 1. vpisu v poslovni register mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Preberite več >>

Normiran s.p. in navadni s.p. – kakšna je razlika?

Normiran s.p. in navadni s.p. – kakšna je razlika?

Ste se odločili, da boste postali samostojni podjetnik? Potem morate poleg dejavnosti, ki jo boste opravljali, določiti tudi ime podjetja, njegov sedež, vedeti pa morate tudi, ali boste odprli navadni ali normiran s.p. Preberite več >>

Ali družbenik odgovarja s svojim premoženjem za obveznosti?

Ali družbenik odgovarja s svojim premoženjem za obveznosti?

Vse družbe, razen tihe, so kot pravne osebe nosilke pravic in obveznosti v pravnem prometu. Gospodarska družba odgovarja zanje z vsem svojim premoženjem. Preberite več >>

Razpolaganje z osnovnim kapitalom družbe

Razpolaganje z osnovnim kapitalom družbe

Osnovni kapital je pri določenih vrstah pravnih subjektov obvezen. To naj bi upnikom omogočalo večjo gotovost, da bodo njihove terjatve zares poplačane. Preberite več >>

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnih zavodov je odvisna od tega, ali so dejavnosti, ki jih opravljajo, pridobitne ali nepridobitne narave. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: ali je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: ali je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Oznake: , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

11.05.2018 od 14:00 do 17:30
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren.
Preberite več >>

Vse za podjetje