Ustanovitev gospodarske družbe (d.o.o.) za en funt

Pregled

• Svoboda ustanavljanja sedeža znotraj EU
• Priložnosti, ki jih ponuja svoboda ustanavljanja sedeža
• Poslovanje preko podružnic
• Privlačne možnosti
• Primer Velike Britanije
• Tveganje

 

Svoboda ustanavljanja sedeža znotraj EU

Svoboda ustanavljanja sedeža (angl. right of establishment) je pravica pripadnika katerekoli države članice, da preide v drugo državo članico in tam začne oziroma nadaljuje opravljanje gospodarske dejavnosti v obliki stalnega (glavnega) sedeža, agencije, podružnice ali poslovne enote. S tem se fizičnim in pravnim osebam omogoča izvajanje gospodarske dejavnosti na stabilen in kontinuiran način v eni ali več državah članicah. Države članice ne smejo sprejeti diskriminatornih ali omejevalnih ukrepov, ki bi omejevali svobodo ustanavljanja sedeža, razen če so utemeljeni z zahtevami javnega interesa.

Priložnosti, ki jih ponuja svoboda ustanavljanja sedeža

V skladu z novejšo prakso sodišča evropskih skupnosti lahko družbe ustanovljene po pravu posamezne države članice prek podružnic opravljajo svojo dejavnost v katerikoli drugi državi članici. To pomeni, da lahko ustanovitelj izbere pravno okolje države članice, ki mu iz različnih razlogov najbolj ustreza. Zgolj izbira ugodnejše zakonodaje ne predstavlja kršitve prava skupnosti.

Izbira najustreznejšega statusnega in davčnega okolja tako postaja za ustanovitelje družb znotraj meja Evropske unije resničnost. Tudi Slovenci lahko ustanavljamo družbe po pravu ene od držav članic Evropske unije, svojo dejavnost pa opravljamo v kateri koli drugi državi članici.

Na podlagi nekaj sodb Sodišča Evropskih skupnosti se je kot pri davkih tudi na področju ustanavljanja družb začel t.i. "company law shopping". Bistvo tega procesa je, da lahko ustanovitelji, državljani EU, prosto ustanavljajo družbe v kateri koli državi članici. Resničen preskok , ki ga je sodišče naredilo pri svojem odločanju, se odraža v dejstvu, da lahko tako ustanovljena družba opravlja svojo dejavnost v drugi državi članici pod popolnoma enakimi pogoji, kot to velja za domače družbe te države članice. Razlogi za ustanavljanje družb po pravu druge države članice so predvsem hitrost in preprostost postopka, različne stopnje omejitve odgovornosti, višina ustanovitvenega kapitala itd.

Sodišče je tudi odločilo, da razlogi, zakaj je bila neka družba ustanovljena po pravu države članice, niso pomembni, čeprav taka družba pretežno ali izključno opravlja svojo dejavnost v drugi državi članici. Omejitve lahko izhajajo le iz razlogov zlorabe ali nepoštenega namena. Vendar prepoved omejevanja velja samo za države, na trg katerih taka družba vstopa, država ˝ustanovitve˝ pa pravico omejevanja selitve v druge države članice ohrani.

Sodišče Evropskih skupnosti je torej postavilo teorijo inkorporacije kot temeljno navezno okoliščino. Za družbo je torej, ne glede na to, v kateri državi članici pretežno ali izključno posluje, relevantno pravo države, v kateri je ustanovljena. To omogoča ustanoviteljem nove možnosti ni priložnosti za optimizacijo svojih poslovnih odločitev.

Poslovanje preko podružnic

Podružnice so posebna oblika organiziranja gospodarske dejavnosti. Podružnica je del podjetja tuje pravne osebe, ki je lokacijsko in organizacijsko ločen od sedeža matičnega podjetja, je delno organizacijsko in ekonomsko samostojen, ni pa tudi pravno samostojen, saj so podružnice odvisne od matičnega podjetja, vstopajo v promet v imenu in za račun matičnega podjetja, za obveznosti podružnice pa odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. Zakon predvideva enako obravnavo tujih podjetij kot domačih (glede pravic, obveznosti, odgovornosti), kljub temu pa za podružnice veljajo nekatere posebnosti, ki so še posebej izrazite pri bilanciranju ter poslovnem in davčnem računovodstvu.

ZGD-1 izrecno določa, da lahko tuje podjetje v Sloveniji opravlja pridobitno dejavnost preko podružnic. Podružnica ni samostojna pravna oseba, temveč nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. Za obveznosti podružnice odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. Tuje podjetje lahko začne opravljati svojo dejavnost z vpisom podružnice v register.

Privlačne možnosti

S tako ureditvijo lahko podjetnik, ki želi ustanoviti gospodarsko družbo, izbere zase najbolj ugodno administrativno okolje za poslovanje podjetij. Pri nas je velika ovira za boljše poslovno okolje prav višina ustanovitvenega kapitala. V oči namreč bode, da predstavlja zahtevani minimalni ustanovitveni kapital za družbo z omejeno odgovornostjo v Sloveniji skoraj 50% BNP na prebivalca. Res je, da so v Evropi tudi države, kjer je ta odstotek še višji kot pri nas, na primer: Avstrija (55%), Madžarska (65%) in Grčija (104%), a glede odnosa do podjetništva bi se bilo bolje zgledovati po Irski in Veliki Britaniji, kjer minimalni ustanovitveni kapital za družbo z omejeno odgovornostjo sploh ni predpisan ali pa po Finski (7,7%), Španiji (14%) in Švici (14%).

Povsem brez škode bi se lahko pri nas minimalni ustanovitveni kapital za družbo z omejeno odgovornostjo znižal s 7.500 evrov na tisoč ali dva tisoč evrov.

Predpisani minimalni kapital ne predstavlja nikakršne varnostne garancije za udeležence na trgu, predstavlja le premoženjski prag, ki ga država določi, da zmanjša število upravičencev do ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo. Če želiš od države "koncesijo", da lahko postaneš lastnik družbe z omejeno odgovornostjo, moraš v družbo vložiti vsaj 7.500 evrov v denarju ali stvarnem premoženju.

Predvsem za mlade podjetnike je to znaten znesek in nepotrebna ovira za ustanovitev podjetja. Status samostojnega podjetnika ali osebne družbe niso nujno ustrezna alternativa, še posebej ne takrat, ko želijo podjetniki začeti posel v partnerstvu ali pa, če zaradi osebnih in družinskih razlogov, ne morejo za tveganja povezana z udejanjanjem njihovih poslovnih idej, zastaviti svojega osebnega premoženja.

Gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo so bile v zadnjem stoletju in pol gibalo tehnološkega in gospodarskega napredka, ker so omogočile, da podjetnik osebno ne nosi vseh tveganj, temveč, da se tveganja porazdelijo med vse, ki sklepajo posle z gospodarsko družbo. Če so tveganja porazdeljena, lahko podjetniki tvegajo več in ni razloga zakaj bi to dovolili le tistim, ki zberejo 7.500 evrov kapitala.

Primer Velike Britanije

Zaradi teh in drugih razlogov je za podjetnike, ki so se pripravljeni nekoliko bolj angažirati in sprejeti tveganje, privlačna možnost ustanavljanja kapitalske družbe v Veliki Britaniji, predvsem zaradi deregulacijskega pristopa in svobode pri ustanovitvenem kapitalu. Najpogosteje uporabljena oblika je zasebna družba, omejena z deleži, pri kateri družbeniki odgovarjajo zgolj do višine svojih vložkov. Taka družba najbolj ustreza našemu ˝d.o.o.˝(ustanovitev d.o.o.). Za ustanovitev je potrebno predložiti memorandum in statut. Družba lahko začne sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle takoj po pridobitvi pravne spodobnosti, torej takoj po vročitvi potrdila o ustanovitvi.

Za zasebne družbe ni predpisan niti minimalni izdani niti minimalni vplačani kapital. Višina ustanovitvenih vložkov je tako prepuščena družbenikom, tako da je mogoče, da se zasebna družba ustanovi z enim funtom izdanega kapitala. Družbeniki lahko vložijo denarne ali v denarju ocenljive vložke-tudi v obliki storitve, pri čemer revizija stvarnih vložkov ni potrebna.

Tveganje

Seveda ustanavljanje družb v tujini ni povsem brez tveganja. Največje tveganje je nepoznavanje tuje zakonodaje, zaradi česar se nam lahko zgodi, da se bomo znašli v prekršku, ne da bi sploh vedeli za to. Pred ustanovitvijo je prav tako potrebno preučiti davčne vidike celotne transakcije in ugotoviti, ali se nam vse skupaj iz finančnega sploh splača, pozornost pa je treba nameniti tudi računovodskim standardom in izkazom. Za dodatna pojasnila v zvezi s temi podatki se je priporočljivo obrniti na slovenska veleposlaništva oziroma na slovenske konzulate v državi, kjer nameravamo odpreti družbo. Ena izmed njihovih temeljnih nalog je namreč tudi pospeševanje in utrjevanje gospodarskih stikov med državama, zato pridobivanje teh podatkov prek njih ne bi smel biti problem.

Odločitev za ustanovitev družbe v tujini in poslovanje v Sloveniji ali drugih državah članicah EU preko podružnice je vsekakor odločitev, ki jo je treba dobro premisliti. Poleg manjših administrativnih ovir in stroških odpiranja pa se ta poteza lahko splača tudi z vidika davčne optimizacije. Odločitev o sprejetju take odločitve pa je povsem na strani podjetnika.

VIRI:

• Igor Pirc: Ustanavljanje družb v tujini; www.socius.si
• Kristina Vukovič: Podružnice tujih pravnih oseb, www.iracunovodstvo.eu
• Dr. Barbara Rajgelj: Pravo gospodarskih družb v EU, GV Založba 2007
• Matej Kovač: Do podjetja z manj birokracije, zakaj tudi ne z manj kapitala? www.ius-software.si
• ZGD-1, Uradni list, št. 42-1799/2006, stran 4405