Ustanovitev s.p.
Celovita IT rešitev za pisarno malega podjetja.
Ko se posameznik odloči, da bo postal sam svoj gospodar ter postal
samostojni podjetnik, so koraki, ki jih mora opraviti za ustanovitev s.p. dokaj preprosti. Razdelili smo jih v tri, vse pa lahko enostavno opravite samo prek e-VEM točke ali s pomočjo podjetniških svetovalcev na VEM točkah. Ustanovitev s.p. in d.o.o. je na VEM točkah že nekaj let brezplačna, za ostale oblike podjetja je potrebno obiskati notarja.
-
Samostojni podjetnik postanete v treh korakih:
Agencija
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ( AJPES)
vpiše
samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije.
Katere podatke podjetnik potrebuje za vpis v Poslovni register?
- Predlagani datum vpisa s.p.,
- Firma (ime in priimek podjetnika ter dodatne sestavine, označba s. p., dejavnost),
- Skrajšana firma (vsaj ime in priimek samostojenga podjetnika in označba s.p.),
- Sedež s.p.,
- Podatki o podjetniku (ime in priimek, EMŠO, davčna številka, prebivališče),
- Dejavnosti podjetnika po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD).
Za
vložitev predloga za vpis samostojnega podjetnika ni potrebno
predložiti
nobenih dokazil.
Predlog se vloži na predpisanem obrazcu, ki ga najdete tukaj.
Navodila za vpis podjetnika v poslovni register.
Sedež podjetnika
Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež vpisan v register. Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe. Družba ima lahko podružnice, ki so ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v register. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Določbe o sedežu se smiselno uporabljajo za podjetnika.
Firma podjetnika
Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p.. Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi ime in priimek podjetnika le, če s tem izrecno soglaša.
Primer firme podjetnika: Janez Novak s.p, slikopleskarstvo = obvezne sestavine + morebitne dodatne sestavine: Janez Novak s.p, slikopleskarstvo MOLEX = dodatna sestavina.
Kaj sploh je firma?
Firma
je oznaka s katero podjetje nastopa v pravnem prometu, zato ne gre
enačiti obeh pojmov, saj je podjetje gospodarski, ekonomski pojem in
pomeni kakršnokoli organiziranje ljudi zaradi uresničevanja
gospodarske pobude, medtem ko je firma, kot pravi zakon: "ime, s
katerim družba posluje". V firmi ne sme biti sestavin, ki bi
utegnile spravljati v zmoto glede vrste in obsega poslovanja,
povzročile zamenjavo s firmo ali razlikovalnim znakom druge osebe
ali ki bi kršile pravice drugih oseb. Prav tako firma ne sme
vsebovati besed ali znakov, ki:
-
nasprotujejo zakonu ali morali,
-
vsebujejo znane blagovne ali storitvene znake drugega upravičenca ali
-
vsebujejo ali posnemajo uradne znake.
Poleg tega veljajo zakonske omejitve tudi glede uporabe imena Slovenija, kratice, grba oziroma zastave, kot tudi za uporabo imena samoupravne lokalne skupnosti. Zakonske omejitve veljajo prav tako za uporabo imena zgodovinske ali druge znamenite osebnosti. Firma mora biti v slovenskem jeziku, prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku. (npr: Adria Airways d.d= napačno, pravilno=letalski prevoznik Adria Airways d.d).
Tuje besede se v firmi lahko uporabljajo samo v naslednjih primerih:
-
če ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme,
-
ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam,
-
gre za domišljijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk ali,
-
gre za mrtvi jezik.
V skladu s pravilnikom o dopolnitvi pravilnika o vodenju sodnega registra, so za vpis firme dovoljene naslednje črke mednarodne abecede: q,x,y,w.
Poleg vsega naštetega velja za firmo tudi načelo izključnosti, ki zahteva jasno razlikovanje firme družbe od vseh drugih družb.
Svetujemo vam, da pred registracijo preizkusite ustreznost firme v poslovnem registru.
Članek Firma podjetja >>
Dejavnost samostojnega podjetnika
Za dejavnosti za katere je registriran samostojni podjetnik so lahko določeni pogoji, ki jih podjetnik mora izpolnjevati. Izpolnjevanje dejavnosti podjetnika preverjajo pristojne inšpekcijske službe.
Podjetnik se lahko registrira za več dejavnosti. Možno je tudi poznejše brezplačno dodajanje dejavnosti.
Za seznam posebnih dejavnosti, za katere so predpisani dodatni pogoji preberite članek Posebni pogoji za opravljanje dejavnosti.
2. Prijava na DURS
Samostojni podjetnik
posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja
dejavnost in je
vpisana v Poslovni register Slovenije, mora v skladu s tretjim
odstavkom 44. člena ZDS-1-UPB2, v osmih dneh po vpisu v Poslovni
register Slovenije, sporočiti davčnemu uradu, upoštevaje svojo
organiziranost, naslednje podatke:
- Davčna številka,
- Osebno ime,
- Firma oziroma ime,
- Skrajšana firma,
- Oseba, ki vodi poslovne knjige,
- Podatki o poslovnih enotah doma in v tujini,
- Podatki o številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
- Številke računov v tujini,
- Podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini,
- Povezane osebe.
Prijavi je potrebno priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej!
- Prijava se opravi preko obrazca DR-03
- Navodila za izpolnjevanje obrazca. DR-03
Identifikacija za namene DDV
Davčni
zavezanec mora davčnemu organu prijaviti začetek opravljanja
dejavnosti. Hkrati mora davčnemu organu prijaviti tudi
vsakršno spremembo v zvezi z opravljanjem dejavnosti in prenehanje
opravljanja dejavnosti. Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli
neodvisno (samostojno) opravlja katerokoli dejavnost, ne glede na
namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.
Dejavnost samostojenga podjetnika obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
Kdo je zavezanec?
Obvezni zavezanci za davek na dodano vrednost (DDV):
-
Osebe, katerih vrednost opravljenega prometa blaga oziroma storitev v obdobju zadnjih 12 mesecev presežejo 25.000 evrov oziroma je verjetno, da bodo presegle 25.000 evrov,
-
Osebe, ki opravljajo dejavnost kmetijstva in gozdarstva (kmetje), katerih skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto presega 7.500 evrov,
-
Podrobneje glej: ZDDV-1, zakon o davku na dodano vrednost.
Nekaj
več o tem si preberite v članku Davčni
zavezanec ali nezavezanec.
Vodenje knjig
S.p. vodi knjige enako kot majhne družbe (dvostavno knjigovodstvo), izjeme (enostavno knjigovodstvo) pridejo v poštev, če ni v zadnjem letu prekoračil dveh od treh meril:
-
povprečje delavcev ne presega 3,
-
letni prihodek s.p. nižji od 42.000 evrov,
-
povprečna aktiva na prvi in zadnji dan ne presega 25.000 evrov.
Knjig NI potrebno voditi in letnega poročila NI potrebno sestaviti, če podjetnik lahko zahteva ugotavljanje normiranih stroškov, in prvo leto poslovanja, če podjetnik ne zaposluje delavcev.
Za podrobne informacije preberite članka Osnove računovodstva ter Obdavčitev s.p..
3. Prijava na ZZZS
Se
opravi z vlogo o prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter
zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo,
zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega
razmerja.
Vloga se opravi preko obrazca M-1.
Navodila za izpolnjevanje obrazca M-1.
Prijava družinskih članov v obvezno zdravstveno zavarovanje pa se opravi z obrazcem M-DČ.
Pozor! Po novem so se dolžni po višji stopnji obvezno zdravstveno zavarovati tudi tako imenovani ˝popoldanski˝ samostojni podjetniki, ki se šolajo ( študentje), tisti, ki niso zaposleni poln delovni čas (najmanj 40 ur tedensko), ter upokojenci.
Več o popoldanskem s.p. si lahko preberete v članku Popoldanski s.p..
-
Kje se lahko prijavim?
- e-VEM
Čisto
vse zgoraj omenjene korake lahko v zelo hitrem času opravite preko
spletnega portala e-vem, vendar za to potrebujete digitalno kvalificirano
potrdilo.
Takole so zapisali na portalu e-VEM:
"Storitve portala e-VEM so brezplačne in jih lahko uporabljajo vsi uporabniki, ki imajo v spletnem brskalniku nameščeno eno izmed kvalificiranih digitalnih potrdil za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov overiteljev SIGOV-CA ali SIGEN-CA (za fizične osebe ali za zaposlene pri pravnih osebah), POŠTA®CA, AC-NLB, HALCOM CA FO ali HALCOM CA PO 2." Nekatera potrdila so brezplačna, druga stanejo nekaj evrov na leto.
- Vstopne točke VEM
Lahko pa se odpravite na katero izmed točk "vse na enem mestu" (VEM) in tam opravite celotno prijavo fizično, v treh korakih, vendar v tem primeru potrebujete zgornje obrazce ter osebni dokument.
- "Peš" način
Z izpolnjenimi obrazci se odpravite na lokalno izpostavo AJPESA, DURSA in ZZZS in sami opravite prijavo. Seveda je ta postopek zastarel in precej bolj zamuden, kot obisk katere izmed VEM točk ali točke e-VEM. Vsem tako priporočamo uporabo prvih dveh postopkov registracije podjetja.
III.
Po registraciji podjetja
Ob oziroma po registraciji podjetja je modro poskrbeti še za nekaj formalnosti, ki so potrebne pri poslovanju podjetja ali pa pri poslovanju pomagajo:
-
Poslovni račun: Za to potrebujete izpis iz Poslovnega registra Slovenije, potrdilo o plačanih prispevkih (izda ga DURS) ter vlogo za odprtje in vodenje poslovnega računa, ki ga dobite na banki.
- Program
za izdajo računov, potnih nalogov ter vodenje poslovanja podjetja.
- Priskrbeti si je potrebno računalniško opremo za pisarno.
- Računovodstvo: Preverite MP računovodstvo za mlade podjetnike.
- Promocijo: Google oglaševanje, Facebook oglaševanje ali mobilni marketing.
- Orodje
za doseganje boljše usklajenosti.
- Študente za pomoč pri
delu. Preverite Študentski
servis Študent.
- Dodaten kapital. Sodelujemo s Poslovnimi angeli Slovenije.
- Podjetniško
in pravno literaturo za lažje premagovanje ovir.
- Opravljeno usposabljanje iz varstva pri delu, izdelava izjave o varnosti z oceno tveganja ter opravljen zdravniški pregled pri medicini dela.
- Pomoč pri evalvaciji in izvedbi poslovne ideje.
Za konec si poglejmo še nekaj razlik med s.p. in d.o.o., kar vam lahko pomaga pri odločitvi, kdaj je smiselno preoblikovanje s.p. v d.o.o.:
| s.p. |
d.o.o. |
|---|---|
| Ni ustanovnega kapitala. |
Ustanovni kapital 7.500 evrov. |
| Samostojni podjetnik za posle odgovarja s svojim premoženjem. |
Ločenost premoženja (družbeniki odgovarjajo samo s svojim deležem v družbi). |
| Progresivna obdavčitev, ki velja za samostojnega podjetnika, ni primerna za velike dobičke. | Primerna oblika za večje dobičke (enotna davčna stopnja za pravne osebe). |
| Pravno-organizacijska oblika: fizična oseba. |
Pravna oseba. |
| Enostavno/dvostavno knjigovodstvo ali normirani odhodki. |
Dvostavno knjigovodstvo. |
| S.p. s plačo prosto razpolaga. |
Sredstva na računu so "od podjetja". |
| S.p. velja za nekoliko manj kredibilno obliko podjetja. |
Večja kredibilnost podjetja pri poslovanju. |
Opozoriti velja tudi na razlike med samimi s.p.ji. Obstajajo namreč določene razlike v prispevkih, ki so odvisne od našega socialnega statusa. Za več informacij vam priporočamo branje članka popoldanski s.p..
VIRI:
- AJPES
- Davčna uprava republike Slovenije
- E-VEM
- Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI
- Zakon o gospodarskih družbah: ZGD-1
- Zakon o dohodnini: ZDoH-2
- Zakon o davku od dobička pravnih oseb Zddpo-2
- Zakon o ddv: ZDDV-1

Del.icio.us
Facebook
Google Bookmarks
Live
Yahoo Bookmarks
Technorati
Twitter
MySpace
Digg
Reddit
StumbleUpon
Zanimivo
ITnovice
Spletarna
Odmevi


