Ustanovitev s.p.

Avtor — 10.10.2015

Ustanovitev s.p. je enostaven postopek, ki ga lahko opravimo prek sistema VEM. Koraki za ustanovitev polnega in popoldanskega s.p. je zelo podobna, obstajajo pa razlike, predvsem kar se tiče plačevanja davkov in prispevkov.

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p.

Ob odločitvi za odprtje svojega podjetja, so koraki, ki jih je potrebno opraviti dokaj preprosti, saj se lahko postopek opravi prek VEM sistema. Za oblike podjetja, ki niso s.p. ali d.o.o. je potrebno obiskati notarja ter za ustanovitev plačati. Pri svetovanju glede ustanovitve vseh oblik podjetja vam lahko pomagamo tudi mi v okviru MP svetovanja.

Samostojni podjetnik postanete v treh korakih:

  1. Prijava v poslovni register (AJPES)
  2. Prijava na DURS
  3. Prijava na ZZZS

1 . Prijava v poslovni register (AJPES)

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) vpiše samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije.

Katere podatke podjetnik potrebuje za vpis v Poslovni register?

  • predlagani datum vpisa s.p. (dan začetka poslovanja),
  • firmo (ime in priimek podjetnika ter dodatne sestavine, označba s.p., dejavnost),
  • skrajšano firmo (vsaj ime in priimek samostojnega podjetnika in označba s.p.),
  • sedež s.p. in podatke o podjetniku (ime in priimek, EMŠO, davčna številka, prebivališče),
  • dejavnosti podjetnika po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD).

Firma podjetnika

Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p. Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi ime in priimek podjetnika le, če podjetnik s tem izrecno soglaša.

Firma je oznaka s katero podjetje nastopa v pravnem prometu, zato ne gre enačiti obeh pojmov, saj je podjetje gospodarski, ekonomski pojem in pomeni kakršno koli organiziranje ljudi zaradi uresničevanja gospodarske pobude, medtem ko je firma, kot pravi zakon: “ime, s katerim družba posluje”. V firmi ne sme biti sestavin, ki bi utegnile spravljati v zmoto glede vrste in obsega poslovanja, povzročile zamenjavo s firmo ali z razlikovalnim znakom druge osebe ali ki bi kršile pravice drugih oseb. Prav tako firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo zakonu ali morali, vsebujejo znane blagovne ali storitvene znake drugega upravičenca ali vsebujejo ali posnemajo uradne znake.

Zakonske omejitve veljajo tudi glede uporabe imena Slovenija, kratice, grba oziroma zastave, kot tudi za uporabo imena samoupravne lokalne skupnosti. Zakonske omejitve veljajo prav tako za uporabo imena zgodovinske ali druge znamenite osebnosti.

Tuje besede se v firmi lahko uporabljajo. Prav tako se lahko uporabljajo tuje črke: Q, W, Y, X. Ostale črke, ki niso v slovenski abecedi pa se lahko uporabljajo samo, če ustrezajo imenom družbenikov ali s.p. ali pa registriranim blagovnim znamkam.

Primer firme podjetnika: Skrajšano ime / skrajšana firma: Ime in priimek podjetnika, označba s.p.: Janez Novak, slikopleskarstvo, s.p.; Popolno ime / firma: Ime in priimek podjetnika ter dodatne sestavine, označba s.p.: Janez Novak, PLESKAJ, slikopleskarstvo, s.p..

Sedež podjetnika

Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež vpisan v register. Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe. Družba ima lahko podružnice, ki so ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v register. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Določbe o sedežu se smiselno uporabljajo za podjetnika. Sedež lahko registrirate tudi v MP coworkingu.

Dejavnost samostojnega podjetnika

Za dejavnosti za katere je registriran samostojni podjetnik so lahko določeni pogoji, ki jih podjetnik mora izpolnjevati. Izpolnjevanje dejavnosti podjetnika preverjajo pristojne inšpekcijske službe. Registracija dejavnosti je brezplačna, podjetnik lahko registrira več dejavnosti. Možno je tudi poznejše (brezplačno) dodajanje dejavnosti. Več o standardni klasifikaciji dejavnosti >>

2. Prijava na DURS

Samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v Poslovni register Slovenije, mora v skladu z zakonom v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije sporočiti davčnemu uradu – upoštevaje svojo organiziranost – naslednje podatke:

  • davčno številko in osebno ime,
  • firmo in skrajšano firmo,
  • osebo, ki vodi poslovne knjige,
  • podatke o poslovnih enotah doma in v tujini,
  • morebitne številke poslovnih računov v tujini in podatke o morebitnih kapitalskih naložbah doma in v tujini,
  • povezane osebe.

Prijavi je potrebno priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej in se opravi prek obrazca DR-03 >>

Kdo je davčni zavezanec?

Davčni zavezanec mora DURSu prijaviti začetek opravljanja dejavnosti. Hkrati mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z opravljanjem dejavnosti in s prenehanjem opravljanja dejavnosti. Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjer koli neodvisno (samostojno) opravlja katero koli dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Dejavnost samostojnega podjetnika obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Kdo je zavezanec za DDV?

Obvezni zavezanci za davek na dodano vrednost so osebe, katerih vrednost opravljenega prometa blaga oziroma storitev v obdobju zadnjih 12 mesecev presežejo 50.000 evrov oziroma je verjetno, da bodo presegle 50.000 evrov. Več o tem si preberite v članku DDV zavezanec ali nezavezanec.

3. Prijava na ZZZS

Prijava na ZZZS se opravi z vlogo o prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in podatkov o sklenitvi delovnega razmerja. Vloga se opravi preko M-obrazcev, oddati pa jo je potrebno v osmih dneh od spremembe zavarovalne podlage. Prijavo vam v nekaterih primerih uredijo na točki VEM.

Kje se lahko prijavim?

Obstajata dva načina na katera lahko odprete svoj s.p.:

e-VEM

Ustanovitev s.p. ter spremembe podatkov glede podjetja lahko kadarkoli opravite preko spletnega portala e-VEM. Za dostop do sistema potrebujete digitalno kvalificirano potrdilo. Storitve portala e-VEM so brezplačne in jih lahko uporabljajo vsi uporabniki, ki imajo v spletnem brskalniku nameščeno eno izmed kvalificiranih digitalnih potrdil za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov overiteljev SIGOV-CA ali SIGEN-CA (za fizične osebe ali za zaposlene pri pravnih osebah), POŠTA®CA, AC-NLB, HALCOM CA FO ali HALCOM CA PO 2. Prijavo na DURS lahko opravite prek sistema eDAVKI, prijavo na ZZZS pa se lahko prav tako odda prek sistema e-VEM.

VEM točke

Lahko se odpravite na katero izmed točk “vse na enem mestu” (VEM) in tam opravite celotno prijavo fizično, v treh korakih. V tem primeru potrebujete osebni dokument, vnaprej pa je dobro premisliti o zgornjih korakih. Priporočamo vam obisk matične ustanove za registracijo s.p. jev, AJPES. Podjetje lahko ustanovite tudi na naši VEM točki.

Pri ustanovitvi vam lahko v celoti pomagamo tudi v okviru MP svetovanja.

S.p. lahko ustanovijo le poslovno sposobne osebe

Posameznik pridobi popolno poslovno sposobnost z 18. letom starosti. Izjemoma lahko popolno poslovno sposobnost pridobi oseba, ki še ni dopolnila 18 let, je pa že dopolnila 15 let v primeru, da pridobi dovoljenje CSD za sklenitev zakonske zveze in sodišče izda odločbo, s katero mladoletna oseba, ki je postala roditelj, pridobi popolno poslovno sposobnost.

Po registraciji podjetja

Ob oziroma po registraciji s.p. je slej ko prej potrebno poskrbeti za naslednje:

Poslovni račun za nemoteno poslovanje.
Najti prostor za registracijo sedeža podjetja, morda tudi coworking pisarno za delo.
Kakovostno računovodstvo. Za mlade podjetnike smo pripravili ugodno MP računovodstvo.
Sistem za enostavno izdajo računov, potnih nalogov ter spremljanje poslovanja.
Sledite spremembam: Podjetniška literatura, pravni obrazci, seminarji, davčni nasveti.
V 21. stoletju potrebujete tudi: Spletno gostovanje in spletne domene.

Za konec si poglejmo še nekaj razlik med s.p. in d.o.o:

Samostojni podjetnik – s.p. Družba z omejeno odgovornostjo – d.o.o.
Ni ustanovnega kapitala. Ustanovni kapital 7.500 evrov.
Samostojni podjetnik za posle odgovarja s svojim premoženjem. Ločenost premoženja (družbeniki odgovarjajo samo s svojim deležem v družbi).
Progresivna obdavčitev, ki velja za samostojnega podjetnika, ni primerna za velike dobičke. Primerna oblika za večje dobičke (enotna davčna stopnja za pravne osebe).
Pravno-organizacijska oblika: fizična oseba z dejavnostjo. Pravna oseba.
Enostavno/dvostavno knjigovodstvo ali normirani odhodki. Dvostavno knjigovodstvo.
S.p. s sredstvi na računu prosto razpolaga. Za vsak odliv je potrebno imeti ustrezen dokument (račun, potni nalog…).
S.p. velja za nekoliko manj kredibilno obliko podjetja. Nekoliko večja kredibilnost podjetja pri poslovanju.
Enoosebna oblika opravljanja dejavnosti. Eno ali večosebna oblika podjetja.
Slaba oblika v primeru, da računate na investicijo. Možnost vstopa novega lastnika, povečanja osnovnega kapitala…
Oznake: , , , , , , , , , , ,