Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je pravna oseba in je posledično obdavčena z davkom od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Obdavčitev pravnih oseb ureja Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2) in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Na voljo je d.o.o. z dejanskimi stroški in d.o.o. z normiranimi stroški.
Ali veste iz česa je sestavljena plača? Želite zaposliti osebo, pa niste prepričani, kakšen strošek bo zaposlitev predstavljala za vaše podjetje? Ker se v praksi pojavljajo številna vprašanja povezana s plačami, bomo razjasnili pojme povezane s plačilom za delo osebi v delovnem razmerju.
Pogodba o delu in avtorska pogodba sta pogodbi, ki se v praksi najpogosteje uporabljata v primeru, da se pojavi potreba po izplačilu denarja izven delovnega razmerja. V nadaljevanju si lahko preberete njuno primerjavo vključno s prednosti in omejitvami pri eni ter drugi.
Vsak uspešen podjetnik se na določeni stopnji razvoja podjetja sooči s situacijo, ko povečan obseg dela narekuje potrebo po novem delavcu. Pri tem se včasih pojavi dilema, ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali z njim skleniti podjemno oziroma kakšno drugo pogodbo.
V slovenski davčni zakonodaji je sprejeto načelo obdavčitve po svetovnem dohodku. To pomeni, da so davčni rezidenti dolžni plačati v Sloveniji dohodnino od vseh svojih dohodkov, ne glede na to, ali imajo dohodki svoj vir v Sloveniji ali izven nje.
V praksi je pogosta situacija, da posameznik na začetku poti opravlja dejavnost kot s.p., kasneje pa s širitvijo obsega dejavnosti in ob povečanih prihodkih začne razmišljati o preobilkovanju svojega s.p. v d.o.o.
Vsak podjetnik bi moral biti seznanjen s sistemom franšiz, ki lahko predstavljajo odličen začetek podjetniške poti pa tudi širitev že obstoječega posla.
Samostojni podjetnik (s.p.) je za mnoge podjetnike prva oblika opravljanja dejavnosti. Preberite vse relevantne informacije o obliki s.p..
Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je v svetu in v Sloveniji najpogostejša in najbolj razširjena oblika gospodarske družbe.
Družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) je ena izmed manj poznanih in razširjenih pravnoorganizacijskih oblik, ki ostaja v senci veliko bolj razširjene in priljubljene družbe z omejeno odgovornostjo. Razlogov za to je več, vsekakor pa ima tovrstni tip družbe nekatere prednosti.
Komanditna družba (k.d.) v osnovi spominja na družbo z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), vendar se od nje loči po nekaterih posebnostih. Kakšne so glavne posebnosti komanditne družbe si lahko preberete v spodnjem članku.
Besedo fundacija lahko v imenu ali firmi uporabljajo zgolj pravne osebe, ki so ustanovljene za splošnokoristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost. Več na temo o fundacijah si lahko preberete v nadaljevanju.
Zavod je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Gre za obliko, ki nekoliko spominja na d.o.o. in d.n.o., vendar pri zavodu najdemo kar nekaj specifik: ni predvidenega ustanovnega kapitala, na nek način zavod spominja na društvo.
V trenutni gospodarski situaciji gospodarski subjekti med drugim vse težje izpolnjujejo tudi svoje davčne obveznosti do države. V ta namen je FURS pred kratkim na svoji spletni strani objavil informacijo o možnosti odloga plačila davčnih obveznosti.
V tem članku bom opisal različne možnosti, ki jih imajo lastniki d.o.o.-jev za zagotovitev svežih denarnih sredstev družbi. Vsaka od opisanih možnosti ima določene pravne, davčne in računovodske učinke, ki jih je potrebno upoštevati.
Obveznost ločenega transakcijskega računa za opravljanje dejavnost sicer velja že dalj časa, od 1.1.2013 dalje pa je za kršitev predvidena tudi globa, ki se lahko giblje med 800 do 10.000 evrov. Globa od 400 do 4.000 EUR pa lahko doleti tudi odgovorno osebo kršitelja.
Cilj sprememb je administrativna in davčna razbremenitev posameznikov, ki opravljajo samostojno dejavnost. Poleg tega bodo po novem lahko tudi družbe ugotavljale davčno osnovo upoštevaje normirane odhodke, kar do sedaj ni bilo mogoče.
Dne 28.7.2012 je začela veljati sprememba ZGD-1, ki med drugim ukinja tiho družbo in hkrati uvaja obveznost prijave vpisa premoženjskega vložka v register. Več o spremembi in zakaj je bila uvedena si preberite v nadaljevanju.
Tiha družba ni družba v pravem pomenu beseda, saj nima lastnosti pravne osebe in ne nastopa samostojno v pravnem prometu. Tihi družbenik navzven ni znan, zato je še posebej primerna, kadar želi vlagatelj ostati anonimen.
Dne 18.5.2011 se začne uporabljati Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah. Novela naj bi odpravila nasprotje interesov vodstva družbe pri sklepanju gospodarskih poslov z drugimi družbami, v katerih imajo člani vodstva ali njihovi ožji družinski člani predpisan lastniški delež.
