Nina Orehek

V članku si preberite, katere so prednosti in slabosti opravljanja dela prek študentskega servisa, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe in s. p. Avtorsko delo ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah RS, podjemno pogodbo pa Obligacijski zakonik RS.

Delniška družba je po svojem gospodarskem in pravnem pomenu na prvem mestu. Tovrstna družba je bila ena prvih pravnoorganizacijskih oblik, saj izvira že iz 15. stoletja, ko je bila ustanovljena prva delniška družba (Banka svetega Jurija v Genovi, Italija).

Socialno podjetje (so.p.) je oblika podjetniške dejavnosti, ki v Evropski uniji zaposluje že okrog 10 odstotkov delavcev, v slovenski pravni red pa je možnost ustanovitve prišla s sprejetjem Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP) marca 2015.

Pravna podlaga za dajanje posojil med podjetji je posojilna pogodba. Ustna posojilna pogodba je veljavna, vendar pa se v praksi pogosto zahteva in tudi priporoča pisna oblika, še posebej za potrebe naknadnega dokazovanja obstoja posojilne pogodbe.

Če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti kot fizična oseba in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne izkazuje v poslovnih knjigah, se stroški vlaganj v poslovni prostor štejejo za davčno nepriznane odhodke.

Bralec je na forumu zastavil vprašanje, ali lahko mladoletna oseba registrira s.p. na svoje ime ali mora biti ta oseba polnoletna. Tu gre za vprašanje poslovne sposobnosti: praviloma osebe pridobijo popolno poslovno sposobnost šele z 18 leti.

Bralka se je na nas obrnila z vprašanjem, ali je možno registrirati “popoldanski” s.p., glede na to, da je od 1.1.2012 invalidsko upokojena za 4 ure, ostane pa ji še 4 urni redni delovnik. Dejavnost, s katero se ukvarja, ni podobna tisti v službi.

Pri ugotavljanju vrednosti cene brez vključenega DDV-ja je potrebno znati računati z odstotki. Osnovna cena brez DDV je 100 odstotna osnova. Na to se potem izračuna DDV v višini 9,5% oziroma 22%, kar pomeni, da končna cena (z DDV) dejansko znaša 109,5% oziroma 122% osnovne cene.

Socialno podjetje je dobro poznana oblika delovanja podjetij v tujini, v slovenskem sistemu pa se je prvič pojavila marca 2011, ko je bil sprejet Zakon o socialnem podjetništvu. Namen socialnih podjetij je zadovoljevanje tako ekonomskih kot socialnih ciljev.