Pretekli zmagovalci MP leta

Izbor mladega podjetnika leta se je pričel v letu 2011. Od takrat naprej v juniju vsako leto izberemo mladega podjetnika, ki je med prijavljenimi najbolj navdušil strokovno komisijo. V nadaljevanju si lahko ogledate kratko podjetniško zgodbo dosedanjih zmagovalcev našega izbora.

2018: Rok Starič – Rok´s nut butter d.o.o..

Rok Starič je podjetje poimenoval kar po sebi, saj verjame v znamko in v svoje produkte. Bogato paleto proizvodov je razširil s 100-odstotnim mandljevim maslom ter sladoledom s 100-odstotnim deležem arašidovega masla. Svoje proizvode prodaja preko spletne trgovine in v sodelovanju s številnimi trgovinami v Ljubljani in bližnji okolici ter na Gorenjskem in Štajerskem. Blagovno znamko Rok’s nut butter lahko najdete tudi v nekaterih večjih trgovskih verigah v Sloveniji.

Svojo poslovno okolje želi razširiti tudi onkraj meja. Zaenkrat so se mu odprla vrata na avstrijskem trgu, v kratkem se želi prebiti tudi v Nemčijo in na Hrvaško ter v baltske države, obenem pa s spletno prodajalno še dodatno razširiti prodajni obseg.

 

2017: Anita Lozar in Matej Pelicon, Pivovarna Pelicon

Anita Lozar in Matej Pelicon, Pivovarna Pelicon (Foto Jernej Kokol)V Pivovarni Pelicon proizvajajo butično pivo po lastnih receptih. Stremijo k temu, da pivcev ne bi dolgočasili, temveč jih želijo presenetiti z uravnoteženimi, pitnimi zvarki polnega okusa. So edina mala pivovarna, ki poleg vrhunske opreme za varjenje uporablja tudi najbolj dodelan nadzor kakovosti. Poleg B2B ponudbe so odprli tudi spletno trgovino in prvo specializirano fizično trgovino.

V začetku poslovanja je podjetje spremenilo zastarelo prakso grosistov v transakcije s kratko vezavo in konstantnim pritokom denarja. V naslednjih letih želijo postati največja kraft pivovarna v regiji, ki bo v 100-odstotni lasti zaposlenih in bo vključevala verigo specializiranih trgovin in lokalov.

2016: Mario Kurtović, PanOrganic

mp leta 2016 kurtovic

Panorganic svojo zgodbo piše od leta 2013. Najprej so začeli s česnom, nadaljevali s fižolom, ameriškimi borovnicami in jagodami goji. Njihov inovativni produkt sta tudi živa solata in živa zelišča. Trenutno že prodajajo v Avstriji, slovensko samooskrbo solate so dvignili s 6 odstotkov na 19,2 odstotka, tudi zato, ker jo v primerjavi s konkurenti lahko zagotavljajo celo leto. Kmalu se bodo širili tudi v hrvaške trgovine, je napovedal Niko Miholič. Konec leta načrtujejo 3 milijone prometa, želijo pa si povečati rastlinjak, zgraditi eko rastlinjak in povečati nasad borovnic.

Za marketing skrbijo sami, večinoma prek digitalnih medijev, veliko truda so posvetili tudi lastnim blagovnim znamkam (Česnek ipd.). Od drugih pridelovalcev se razlikujejo predvsem po tem, da skrbijo tudi za druge aspekte takšne prodaje, predvsem trženje. »Vlagamo v marketing in prodajna znanja, kar klasične kmetije ne počnejo,« je dodal Miholič. Leta 2020 si želijo postati eden največjih proizvajalcev zelenjave in sadja v srednji Evropi. 

2015: Anja in Alen Marić, WoodWay

mpleta2015

Zgodba WoodWaya se je začela, ko je Anja Marić v Stockholmu našla leseno uro, v katero se je popolnoma zaljubila.

WoodWay je nov način razmišljanja, kjer se združita les in moda. Koncept podjetja je združiti vse najboljše slovenske in svetovne proizvajalce lesenih modnih dodatkov ter slediti eko trendu.

Decembra 2013 je Anja Marić skupaj s partnerjem vzpostavila slovensko spletno trgovino, aprila lani pa že odprla prvo trgovinico v Radovljici. Zdaj imajo že verigo 6 trgovin, poleg Slovenije so prisotni tudi na Hrvaškem ter v Kopenhagnu na Danskem. Podjetje se v bodoče želi širiti v Skandinavijo ter na Hrvaško, zanimajo pa jih novi trgi, kot so Singapur, London, Grčija, kjer so že v dogovarjanju. Širiti se nameravajo izključno s svojim kapitalom.

2014: Jana Fleišer, vrtec Dobra teta

jana fleiser mp leta 2014Zmagovalka izbora leta 2014 Jana Fleišer se je za ustanovitev vrtca Dobra Teta odločila na podlagi lastne izkušnje po prvi nosečnosti in izziva, kako svojemu otroku zagotoviti primerno varstvo. S tem je postala novopečena in hkrati tudi zelo uspešna mlada podjetnica, ki sledi dobremu poslovanju svojih predhodnikov. Število njenih vrtcev je v zadnjem letu zraslo, posledično tudi število otrok, ekipa in seveda prihodki podjetja, hkrati pa je kakovost storitve, ki je podjetje ponuja, še vedno na zelo visokem nivoju. Njihovi vrtci so nabito polni. V vrtcu Dobra teta varstvo nudijo 110 otrokom, 9 pa se jih udeležuje varstva v enoti, ki so jo odprli v rekreativnem centru Vogu, namenjen pa je tistim, ki so doma, v varstvu pri starih starših.

Z optimizmom zrejo v tujino. Nenehno želijo izboljševati kvaliteto lastnega dela in nuditi otrokom kar najboljšo popotnico za življenje. Kažejo se jim poti, da bodo uspeli z enim podjetjem prodreti v tujino v sklopu njihovega franšiznega modela. Prava kombinacija znanja ter izkušenj obeh podjetij lahko odličen primer dobre prakse iz slovenskega prenese tudi v mednarodni okvir.

2013: Kristina Kočet, Tiko Pro

Kristina Kočet Tiko ProKristina Kočet je prva posamična ženska zmagovalka izbora. Takrat 29-letna Kristina ima podjetništvo tako rekoč v krvi. Izhaja namreč iz podjetniške družine. Oče podjetnik ji je že v mladosti neprestano delil pomembne podjetniške nauke in znanja. Po nekajletnem delu na različnih projektih v večjih podjetjih, s poudarkom na planiranju razvoja podjetij, poslovnih načrtih ter organizaciji, se je odločila, da poskusi srečo ter gre na svoje.

Tako je nastalo podjetje Tiko Pro, katerega osnovna dejavnost je pomoč podjetjem pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Za poslovnega partnerja poiščejo razpis, pripravijo razpisno dokumentacijo, po pozitivnem sklepu vodijo projekt, pripravijo vsa poročila in še 5 let po zaključku projekta skrbijo za uspešen zaključek projekta. Podjetje pomaga tudi tujim podjetjem pri vstopu na slovenski trg, tako pri ustanovitvi kot tudi pri iskanju poslovnih partnerjev.

V zadnjem času se Kristina ukvarja s širitvijo na tuje trge, prišel je čas za vstop na trg naše južne sosede, Hrvaške, kjer podjetje odpira svojo pisarno.

2012: Maja Švener in Gregor Koprivnik, Ličila.si (Konverzija d.o.o.)

Gregor in Maja Ličila.si

Maja Švener in Gregor Koprivnik sta prvi in zaenkrat edini zmagovalni podjetniški par. Žirijo sta mlada podjetnika prepričala s poslovnim modelom, ki temelji na prodaji prek spleta. Odločilna je bila predvsem hitra rast, 180.000 evrov prihodkov v drugem letu poslovanja, prav tako pa tudi velika osebna angažiranost tako Maje kot Gregorja. Gre za primer, ki lepo kaže, kakšnega pomena je v podjetništvu dejstvo, da podjetnik sam preizkuša in uporablja svoje produkte. Podjetje uspešno posluje tudi danes in se bliža letnim prihodkom pol milijona evrov.

Aktivnosti podjetja konec leta 2013 in v pričetku leta 2014 so usmerjene tudi v tujino. Konec lanskega leta se je namreč podjetje razširilo na Madžarsko in Hrvaško prek blagovne znamke PinkPanda. Na ta način Maja in Gregor svojo dejavnost nekoliko širita tudi kar se tiče nabora prodajnih izdelkov, saj se z blagovno znamko ne omejujeta “le” na ličila.

2011: Admir Latič, Endom d.o.o.

Admir LatičAdmir Latič, tedaj 27-letni mladi podjetnik, ki je imel za samo zanimivo podjetniško pot, začeto pri svojem 23. letu, je v letu 2011 najbolj prepričal komisijo za izbor. Njegovo podjetje Endom, d.o.o., se ukvarja z energetsko prenovo objektov. Največ projektov je takšnih, da zadovoljujejo pridobitev sredstev Eko sklada. Specializirani so na področju toplotno-izolacijskih fasad, kjer gradijo na vzpostavitvi zaupanja vredne blagovne znamke Fasade.in.

Admir je podjetje vzpostavil s pomočjo sredstev, ki jih je privarčeval sam, v pomoč pa so mu bili tudi starši. Prepričal jih je namreč, da prodajo družinsko stanovanje, on pa bo s pomočjo teh sredstev napravil večstanovanjsko hišo, kar bo njegov prvi projekt. Drzna poteza se je izplačala.

“Podjetništvo mi je vedno predstavljalo velik izziv, dopušča mi možnost izražanja mojega sloga, tako način vodenja kot tudi snovanje dolgoročnih strategij razvoja. Skratka – biti podjetnik mi pomeni moj življenjski slog”, je tik po izboru dejal Admir, sicer ekonomist po izobrazbi, ki formalna znanja, pridobljena na fakulteti, s pridom uporablja v praksi.